Slovenija v stiski

50 odstotkov mladih pri sebi opaža porast stisk in tesnobe

Ljubljana, 20. 11. 2021 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
62

20. november je dan, ki ga je Unicef namenil otrokom. Letos ga v Sloveniji posveča duševnemu zdravju mladih. Številni strokovnjaki namreč opozarjajo, da se je med covidno epidemijo stiska otrok in mladostnikov izjemno povečala. Več mladih toži o psihičnih težavah in zlorabah, več jih razmišlja o samomoru. Rdeča nit Unicefove kampanje je: Kako se počutiš. In ker otroci želijo biti slišani, je Unicef Slovenija posnel poseben video, kjer so mladi spregovorili o duševnem zdravju. Svoje misli o stiskah mladih pa je z nami delila 16-letna Žana.

Predstavniki Unicefa Slovenija so ob svetovnem dnevu otrok zastavili vprašanje v razmislek: kdaj smo nazadnje koga vprašali po počutju in kdaj smo na to isto vprašanje sami odgovorili z vso iskrenostjo? Za običajnim odgovorom 'v redu' se namreč lahko skriva vse kaj drugega, so opozorili. Njihova raziskava – samoocena duševnega zdravja med otroki in mladimi v Sloveniji – je namreč pokazala, da skoraj polovica ocenjuje svoje duševno zdravje kot srednje dobro ali slabo. "Najhuje pa je, da je večina otrok v svojih stiskah sama – o njih se ne pogovarja z odraslimi," so poudarili.

Unicefove junior ambasadorke - na kaj pomislijo ob besedni zvezi duševno zdravje?
Unicefove junior ambasadorke - na kaj pomislijo ob besedni zvezi duševno zdravje? FOTO: Unicef Slovenija

'Med dolgim obdobjem izolacije se je marsikdo počutil osamljenega, nerazumljenega, občutka varnosti tako rekoč ni bilo'

A preden pogledamo, kaj vse je razkrila raziskava, razmislimo o konkretnih besedah 16-letne Žane, ki je Unicefova junior ambasadorka. Najstnica, ki se v svojem prostem času najraje druži s prijatelji, posluša glasbo, prebere kakšno knjigo ali gleda TV-serije, nam je zaupala, da tudi njeno življenje zaznamujejo obdobja, ki so vse prej kot lahka. "Srečujem se predvsem s stiskami, ki so posledica pomanjkanja samozavesti, dvomov v svoje sposobnosti," je dejala.  

Žana, Unicefova junior ambasadorka
Žana, Unicefova junior ambasadorka FOTO: Unicef Slovenija

Ocenjuje, da še zdaleč ni edina. Mnogo otrok in mladostnikov pestijo težave, še posebej v času epidemije, je prepričana: "Moji vrstniki se največkrat soočajo s stiskami, ki nastanejo zaradi šolskih obveznosti ali slabih ocen, zaradi težav v družini, nerazumevanja staršev, nesporazumov v družbi. Potrdim lahko tudi splošno znano dejstvo, da so se naše stiske v koronskem času povečale. Med dolgim obdobjem izolacije se je marsikdo počutil osamljenega, nerazumljenega, občutka varnosti tako rekoč ni bilo. Nekaterim še večjo stisko predstavlja vrnitev v 'normalno' rutino; pojavlja se občutek pomanjkanja znanja in posledično strah pred ocenjevanji, tempo dela je drugačen kot doma, treba se je znova privaditi na timsko delo ... Med šolanjem na daljavo je bilo sprejetih veliko prilagoditev, olajšav, ki jih v šolah ni," je pojasnila.

Na koga se obrne mlada Žana, ko jo tišči v prsih, ko ji je težko, nas je zanimalo. "Stiske najlažje zaupam svoji družini in prijateljem, torej osebam, ki mi bodo znale pomagati oziroma razumejo situacijo, v kateri sem se znašla. Veliko otrok in mladostnikov se zateče po nasvet tudi v šolske svetovalne službe ali k drugim za to usposobljenim osebam. Pomembno je, da za svoje stiske nekomu povemo, četudi le zato, da bi dali to iz sebe," je poudarila.

'Duševne stiske ne smejo biti predmet obsojanja; treba jih je priznati'

Prepričana je, da bi z več razumevanja lahko rešili marsikatero stisko. "Duševne stiske ne smejo biti predmet obsojanja; treba jih je priznati, deliti z drugimi in s skupnimi močmi iskati rešitve. Ko si med seboj pomagamo in se podpiramo, so stiske manjše. Zato ne bi smeli odlašati in se sami spopadati s svojimi težavami. Vedno se bo našel nekdo (starši, sorodniki, prijatelji, učitelji, svetovalci različnih organizacij – npr. Unicefove varne točke), ki nam bo priskočil na pomoč. Naj tematika duševnega zdravja ne bo tabu; nič nas ne stane, če svojega bližnjega vprašamo: 'Kako se počutiš?' ali če na to vprašanje iskreno odgovorimo," je spodbudila najstnica.

Podobna razmišljanja o pomenu duševnega zdravje so Unicefovi junior ambasadorji in drugi otroci, tudi iz Osnovne šole Trbovlje, delili v posebnem videu, ki je nastal s podporo raperja Nipkeja, založbe Menart in Občine Trbovlje.

Pri Unicefu Slovenija so z raziskavo ugotovili, da je pomanjkanje kakovostnih medosebnih odnosov še bolj razkrilo in poglobilo stiske otrok in mladih v Sloveniji. Tudi oni sicer že dalj časa opozarjajo, da so imeli zaprtje šol in drugi ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv: povečanje tveganja za zlorabe in naraščajoče nasilje, povečanje stopnje tveganja revščine, težave v fizičnem počutju in porast debelosti, nezadostno ali neprimerno prehranjevanje ter visok porast duševnih stisk.

Unicef Slovenija je zato junija 2021 izvedel raziskavo o duševnem zdravju otrok in mladih v Sloveniji, ki je pokazala zaskrbljujočo sliko. Samooceno duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih, starih od 10 do 18 let, z vseh koncev Slovenije.

Raziskava je med drugim pokazala:

– večina se jih pogosto ali ves čas počuti napeto, pod stresom ali pritiskom;

– 70 % jih je v preteklem letu nepojasnjeno občutilo bolečino v trebuhu, bolečino v prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup (nekateri so občutili tudi več simptomov hkrati, ki so trajali dlje časa);

– skoraj 50 % jih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe;

– 21 % jih svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo;

– 60 % jih je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti kot prej.

"Moji vrstniki se največkrat soočajo s stiskami, ki nastanejo zaradi šolskih obveznosti ali slabih ocen, zaradi težav v družini, nerazumevanja staršev, nesporazumov v družbi," je povedala 16-letna Žana.
"Moji vrstniki se največkrat soočajo s stiskami, ki nastanejo zaradi šolskih obveznosti ali slabih ocen, zaradi težav v družini, nerazumevanja staršev, nesporazumov v družbi," je povedala 16-letna Žana. FOTO: Shutterstock

Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka, je opozorila, da stiske otrok in mladih po večini ostajajo prezrte in neslišane. Pandemija je povzročila marsikatero novo stisko, pretekle pa je dodatno poglobila, je prepričana: "Obseg mnogih danes še ni viden v celoti, jih bomo pa zagotovo še dolgo občutili tako družba kot celota, pa tudi najranljivejši posamezniki." Pandemija covida-19 po njenih opažanjih ni glavni krivec za stiske, temveč ga treba iskati v odnosih, ki so obstajali že prej. "V zadnjih dveh letih se je še bolj pokazalo, kako lahko pretresi v zunanjem svetu vplivajo na naše notranje počutje; z izolacijo ter s soočanjem s strahovi in z žalostjo pa se duševne stiske mnogih še poglobijo. Pandemija je z vzdušjem nevarnosti, ogroženosti, neobvladljivosti pustila številne težke občutke, med njimi veliko negotovosti, strahu in nemoči. S tem je ustvarila idealne pogoje, da so tisti odnosi, ki so že tako bili skrhani, postali še bolj nefunkcionalni. Največje žrtve teh odnosov pa so otroci," je poudarila.

Odrasli smo odgovorni, da pomagamo razbijati stereotipe o duševnem zdravju in vodimo z zgledom

Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Skele meni, da otroci in mladi potrebujejo podporo odraslih oseb, druženje s prijatelji in varnost družine ter šole. "Sodeč po raziskavi med otroki in mladimi v Sloveniji, namreč večina rešuje svoje stiske sama oziroma se o njih ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo. Odrasli pa smo odgovorni, da pomagamo razbijati stereotipe o duševnem zdravju, vodimo z zgledom, ko smo empatični drug do drugega, ter znamo, zmoremo otrokom in mladim v stiski pomagati, jim svetovati, jih napotiti."

V Sloveniji 1050 Unicefovih varnih točk

Most med otroki in odraslimi oziroma pristojnimi institucijami znotraj posameznega lokalnega okolja omogočajo tudi Unicefove varne točke, ki so v devetnajstih letih zaživele že v 120 krajih po vsej Sloveniji. V 1050 točkah – med njimi so tudi cvetličarne, knjigarne, avtobusi, policijske postaje, frizerski saloni, knjižnice – več kot 2050 usposobljenih odraslih otrokom prostovoljno nudi trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski.

Stiske moramo znati prepoznati in nanje ustrezno odreagirati čim prej. A za to se moramo najprej (znova) naučiti prepoznavati čustva, premagati stigmo o duševnem zdravju in spregovoriti.
Stiske moramo znati prepoznati in nanje ustrezno odreagirati čim prej. A za to se moramo najprej (znova) naučiti prepoznavati čustva, premagati stigmo o duševnem zdravju in spregovoriti. FOTO: Dreamstime

Po besedah predstavnikov Unicefa Slovenija se otroci najpogosteje zatečejo v točke, če so žrtve nasilja med vrstniki, pa tudi, če imajo težave v družinskem okolju, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, obliž na rano, ne morejo priti domov, želijo napolniti telefon, so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši, ali pa potrebujejo zgolj pozornost, kakšen nasvet in razbremenilni pogovor. "V šolskem letu 2020/2021 je bilo v Unicefovih varnih točkah kar osem obiskov otrok, ki so se soočali z resnejšimi težavami v duševnem zdravju. Sledili so obiski zaradi medvrstniškega nasilja, konfliktov in težav v družini," so izpostavili.

Včasih pa otroci varne točke obiščejo zgolj iz radovednosti, kako je točka videti ali ker potrebujejo prijazen pogovor. "Nekateri prostovoljci se z otroki pogovarjajo o različnih temah, od zaljubljenosti do skrbi, povezanih z vpisom v srednjo šolo, o kajenju, alkoholu in podobno," je sklenila Alja Skele.

Vse večje težave, stiske mladostnikov in odraslih ter sistemsko nerešena vprašanja, ki poglabljajo psihično krizo, smo iz več zornih kotov skupaj s strokovnjaki obravnavali tudi v naši rubriki Slovenija v stiski.

Pri Unicef Slovenija so na koncu izpostavili, da se polovica vseh duševnih težav začne pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti: "Zato Unicef opozarja, da moramo stiske znati prepoznati in nanje ustrezno odreagirati čim prej. A za to se moramo najprej (znova) naučiti prepoznavati čustva, premagati stigmo o duševnem zdravju in spregovoriti."

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (62)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

DR. RNR
20. 11. 2021 18.46
+1
Teorija zarote...
Mateja88
20. 11. 2021 15.51
+0
Globa za nepokortnost in nespoštovanje ukrepov jih bo razveselila.
202021
20. 11. 2021 14.52
+0
ne samo mladi v vednost...
lojze3
20. 11. 2021 14.34
+5
Itak da je depresija če pa nimajo lakou na fb
vrtnar01
20. 11. 2021 14.17
+6
50 odstotkov mladih pri sebi opaža porast lenobe
medus
20. 11. 2021 13.56
-4
posledica ukrepov
Quaresma7
20. 11. 2021 13.25
+2
Ne nakladajte
vrtnar01
20. 11. 2021 13.54
+3
če kdo, pol starejši pri sebi opažajo porast stisk in tesnobe, pa to očitno nobenega ne gane
sandi101
20. 11. 2021 12.42
-3
Janša je kriv ker imamo 680.000 upokojencev, 180.000 zaposlenih v javni upravi, 250.000 prejemnikov socialne pomoči, 100.000 brezposelnih in le 750.000 zaposlenih v gospodarstvu ki futrajo te štiri armade, 50% mladih po 24 ur na dan priklopljenih na pametne telefone kot je Makarovićeva priklopljena na cigarete, pa je v hudi duševni stiski...
David Rusjan
20. 11. 2021 11.37
-6
Kako da ne saj so sedaj odgovorni se za propad zdravstva
FutureWorld
20. 11. 2021 11.14
+6
Še več instagrama, fajsbookov in ostalih ...vam bo boljše. Pa cimvec spremljat "influencerke"
Salting
20. 11. 2021 14.46
-4
S tem si tudi dobro opisal JJ, ki je tudi znan psihični bolnik, je pa svojo stisko uspešno prenesel na narod
ROMELS
20. 11. 2021 11.12
-7
Vojna, vojna jih odreši.
martin celin
20. 11. 2021 11.07
+1
Polne riti vsega pol pa se ne sme iti na žur pa se že vrv išče 😁 samo kaj ko ne znajo niti pravilnega vozla narediti.
SlobodaNE
20. 11. 2021 11.07
-12
Staruhi sds v vsem svojem sijaju
ROMELS
20. 11. 2021 10.40
+2
Vzemite otrokom računalnike in telefone pa bodo počasi spet postali normalni.
Darko32
20. 11. 2021 11.35
-5
ROMELS Vidim, da te je čas povozil. Cel svet dela na tem, da bi se vse čimveč delalo preko komunikacije in računalnika. Pri nas pa nekateri pravijo, da je KRAMP in KLADIVO edina rešitev za napredek. Žal slednji so trenutno na oblasti, kar so dokazali z svojim načinom dela. Poglej jaz zagovarjam za pošteno delo pošteno plačilo. Če pa ti nekoga izkoriščaš in sebi deliš dodatke, katere si pljunil iz vreče, k ije bila namenjena za tistega mladinca, ki je delal pa je to malo preveč podlo. Zato pa smo tam kot smo.
ROMELS
20. 11. 2021 11.38
+2
Ne poznaš obče, kaj šele otroške psihologije.
Salting
20. 11. 2021 14.51
+1
darko, pravilno si napisal, le eno napako si naredil tam pri trenutni oblasti, romelsu in krampu in kladivu. Taki kot so trenutno na oblasti in romels, krampa in kladiva v življenju niso veliko uporabljali - če že so imeli veliko za opraviti s srpom in kladivom - a še to zgolj ideološko in še tega niso nikoli razumeli ;)
mmickica
20. 11. 2021 18.34
+1
Darko, po mojem romels ni imel v miih dela z digitalno tehnologijo, amoak njihovo z"zorabo". FB, twiter, instagram, ipd... je dobesedno pogoltnil veliko ljudi, predvsem mladih in ti ljudje nimajo vec realne slike zivljenja, ampak neko umetno, popaceno... Zaradi tega padejo v depresijo in dozivljajo stiske ze ob najmanjsih odklonih od idealnega.
SlobodaNE
20. 11. 2021 10.29
-10
V sds so sklepčni otroke je treba držati ba kratko, so velika nevarnost.
Darko32
20. 11. 2021 11.36
+0
Stop JJ Prav to idelogijo so terali UDBAŠI in komunisti, da so lahko sprovajali svojo idelogijo, katero so učili SDS-ovce in jo sedaj ponovno poskušajo v praksi nazaj obuditi. Tudi DOLFI je se šel to ideologijo a je vse skupaj propadlo. To ni rešitev. REšitev je za pošteno delo pošteno plačilo.
SlobodaNE
20. 11. 2021 10.14
-10
Maske otrokom koristijo pravijo v sds
periot22
20. 11. 2021 09.59
-8
Psiholoske ambulante so polne!
toti mišek
20. 11. 2021 09.55
+4
Mulariji izklopite net in jih pošljite v naravo in ne bo jokcanja!
Hulk Zalepi
20. 11. 2021 09.43
-2
sami pri sebi opazajo ja sej v tem je problem
niktalop
20. 11. 2021 09.40
+1
50 odstotkov mladih pri sebi opaža porast stisk in tesnobe, saj niso nič drugega kot POPOLNOMA RAZVAJENA mladina ki jih vrže iz tira vsaka nepomembna malenkost. Ko bi nastopila resna kriza z lakoto, mrtvimi in uničenim premoženjem bi šele takrat spoznali da so bili protikorovski ukrepi smešno nepomembni.
periot22
20. 11. 2021 10.01
-14
niktalop verjatno si en zatezen penzic ki nima pojma o pojmu!
niktalop
20. 11. 2021 21.18
+2
Zelo se motiš. Imam ogromno izkušenj z delom z ljudmi in točno vem o čem pišem. Mladina je tako razvajena in pomehkužena da takoj pomisli na samomor ko za nekaj ur crkne internet. Na srečo niso vsi takšni.