Charlie Chaplin in Jackie Coogan v prizoru iz filma Deček. Foto: Wikipedia Commons
Charlie Chaplin in Jackie Coogan v prizoru iz filma Deček. Foto: Wikipedia Commons

Pisal se je 21. januar 1921, ko se je v New Yorku pred dvorano Carnegie zvrstila nepregledna množica, ki si je želela ogledati premiero prvega celovečernega nemega filma Charlieja Chaplina, naslovljenega Deček (The Kid).

Ob 100. obletnici premiere so se v bolonjski kinoteki odločili na spletu ponuditi restavrirano različico filma, ki je pravzaprav Chaplinov prvi celovečerec. Film je tako od danes na ogled na spletni platformi Il Cinema Ritrovato fuori sala (Ponovno najdeni film zunaj dvoran), navaja italijanska tiskovna agencija Ansa.

Tudi na novo posneta glasba
Za restavriranje so poskrbeli v laboratoriju L'Immagine Ritrovata, filmsko glasbo pa je na podlagi priredbe izvorne partiture, ki je delo ameriškega skladatelja in dirigenta Timothyja Brocka, na novo posnel orkester občinskega gledališča v Bologni.

Scenarij za film je napisal Chaplin, podpisal pa ga je tudi kot režiser in producent ter v njem tudi nastopil v vlogi potepuha, ki poskrbi za zapuščenega otroka. Posvojenega sina in pomočnika igra Jackie Coogan (1914–1984), ki mu je prav ta vloga odprla vrata v filmski svet.

Plakat za film Deček. Foto: Wikipedia Commons
Plakat za film Deček. Foto: Wikipedia Commons

Chaplin je po besedah Cecilie Cenciarelli v Dečku "sintetiziral osnovno filmsko izkušnjo", saj je v njem poleg izjemnih protagonistov ustvaril tudi neki čutni univerzum. "Z Dečkom se začne oblikovati enkratni chaplinovski prijem, za katerega je značilno mešanje smeha in solz," pa so zapisali v Kinodvoru.

Potepuh, ljubljenec širokih gledalskih množic
16. aprila 1889 v Londonu rojeni Charlie Spencer Chaplin velja za eno ključnih osebnosti iz zgodnjega hollywoodskega obdobja – časa nemih filmov. Njegovo otroštvo sta zaznamovala revščina in bivanje v dobrodelnih ustanovah, vendar je že takrat nastopal kot pevec in komedijant. Pri 18 letih je začel sodelovati s skupino Freda Karna, s katero se je odpravil na turnejo v ZDA. Tam je podpisal pogodbo s filmsko družbo Keystone, za katero je ustvaril 35 filmov, v skoraj vseh je tudi zaigral v podobi Potepuha.

Chaplin se je nato iz studia Keystone "preselil" k še trem družbam, leta 1919 pa je soustanovil podjetje United Artists. Celovečercu Deček so sledili Parižanka (1923), Zlata mrzlica (1925) in Cirkus (1928).

Vse glasnejši zaton nemega filma
Naslednji film, Luči velemesta (1931), je bil njegov najdlje trajajoči filmski projekt, posnel pa ga je v času, ko se je že uveljavil zvočni film, kar velja tudi za film Moderni časi (1936). Ko je nastal Veliki diktator (1940), v katerem je parodiral Adolfa Hitlerja, je bil znan prav toliko kot nemški voditelj, njegov Potepuh je imel tudi enake brčice.

V 40. letih preteklega stoletja pa je začela Chaplinova priljubljenost upadati, njegovo kariero so zaznamovali škandali, bremenili pa so ga tudi sumi, da sodeluje s komunisti. Preselil se je v Švico in v svojih poznejših delih, kot so Gospod Verdoux (1947), Odrske luči (1952), Kralj v New Yorku (1957) in Grofica iz Hongkonga (1967), opustil lik Potepuha. Leta 1971 je prejel oskarja za življenjsko delo in šele ob tej priložnosti znova obiskal ZDA. Umrl je 25. decembra 1977 v Švici, kjer je tudi pokopan.