Kot so opozorili v sporočilu za javnost, je Slovenija v razmerah, v katerih se zdravstveni sistem sesuva. Minister za zdravje, odgovoren za učinkovito in dostopno javno zdravstvo, bi moral biti po njihovem mnenju tisti, ki stremi k vzdržnim in celostnim rešitvam. Nasprotno pa je z ločenimi dogovori z zaposlenimi v zdravstvu, ki so mu napovedali celo stavko, povzročil razdor znotraj zdravstvenih delavcev, dodatno ponižal poklic zdravnika in sprožil splošni val nezadovoljstva, so opisali.
Ocenili so, da javnost in sindikati izvajajo javni linč nad zdravniki. Čeprav se dvig plač zdravnikov sploh ni zgodil, pa je ta po njihovi oceni "medijsko problematiziran do skrajnih meja". Izpostavili so, da prevladuje mnenje, da so vsi poklici v javnem sektorju neposredno primerljivi z zdravniškim. "Nismo prepričani, kaj točno sledi, ali še sploh želimo vlagati napore v popravljanje sistema, ki vidi v nas največje sovražnike in ne partnerje pri nujnih rešitvah," so zapisali Mladi zdravniki Slovenije.
Osnovne plače zdravnikov se vse od nastanka enotnega plačnega sistema niso spremenile, so spomnili in ocenili, da je obstoječi enotni plačni sistem slab in da zdravstvo potrebuje korenite spremembe. Hkrati pa ob tem še vedno stojijo za zahtevo celotnega zdravništva pri izstopu iz enotnega plačnega sistema.
Na ministrstvu za zdravje so danes v odzivu zapisali, da bodo nadaljevali pogovore z vsemi sindikati. Kot so zatrdili, zdravstveni minister kot zdravstveni delavec dobro razume napore, odrekanja in požrtvovalnost vseh zaposlenih v zdravstvu. "V pogovorih z vsemi sindikati smo vsi skupaj naslavljali problematiko mladih zdravnikov in če smo si bili kje enotni, smo bili v naslavljanju tega, in verjamemo, da bo enako vse do sprejete rešitve," so še navedli.
Ob tem so spomnili, da so na ministrstvu urediti vsaj začasno situacijo, a je ta poskus zaradi odločitve ustavnega sodišča začasno zadržan. Vendar, kot zatrjujejo, to ne pomeni, da si ne bodo še naprej prizadevali, da naslovijo omenjeno problematiko.
Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje člena zadnjega interventnega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju. Odločitev sodišča je padla sredi pogajanj vlade in reprezentativnih sindikatov o višjih plačah na podlagi sporne določbe.
Zadnji interventni protikoronski zakon, imenovan PKP 10, je bil sprejet konec preteklega leta in je za zdravnike in zobozdravnike do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda, kar je bilo doslej rezervirano le za funkcionarje.
Zahtevo so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Vesenjak in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen.