Dolga leta je bila proizvodnja govejega mesa največji krivec za krčenje tropskih deževnih gozdov, ki najintenzivneje poteka v Braziliji. Danes je med glavnimi vzroki za krčenje amazonskega gozda pridelava soje, ki jo uvažamo tudi v Slovenijo. Del odgovornosti za izginjanje tropskih gozdov tako nosimo tudi sami. Od kod uvozimo največ sojinih tropin in od kod največ mesa?

Slovenija je v zadnjih desetih letih početverila uvoz soje iz Brazilije

Slovenija za namen krme od leta 2017 iz Brazilije uvaža od 300 do 400 tisoč ton sojinih tropin na leto. Glede na leto 2010 je Slovenija uvoz sojinih tropin iz države, v kateri bliskovito izgineva amazonski gozd, skoraj početverila, razkrivajo podatki ministrstva za kmetijstvo.

Vir: MKGP

Leta 2020 smo daleč največ, skoraj 370 tisoč ton, sojinih tropin uvozili iz Brazilije, kažejo podatki MKGP-ja. Tega leta je bila Brazilija največji izvoznik soje na svetu, saj je predstavljala približno 44 odstotkov celotne svetovne vrednosti izvoza. Sledile so ji ZDA s 40 odstotki, druge države predstavljajo le nekajodstotne deleže v svetovnem izvozu. Medtem je daleč največji uvoznik soje Kitajska, njen delež svetovnega uvoza znaša kar 60 odstotkov.

In zakaj sploh uporabljamo sojo? Le približno sedem odstotkov svetovno pridelane soje zaužijemo ljudje, na primer v obliki zrnja, tofuja in sojinega mleka. Več kot tri četrtine oziroma 77 odstotkov soje pa se uporabi kot krma za živino, namenjeno za prehrano ljudi.

Sojine tropine uvažamo za krmo živine

Kot je za MMC pojasnil Ben Moljk z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije, sojine tropine v Slovenijo uvažamo za krmo živali. Tropine so sicer stranski produkt pridobivanja sojinega olja.

"Pri nas je največji porabnik sojinih tropin prav gotovo perutninarstvo, precej manj pa prašičereja in govedoreja," pojasnjuje Moljk. Glede na sestavo in proizvodnjo krmil se ocenjuje, da v Sloveniji 74 odstotkov sojinih tropin porabimo za krmo perutnine, 12 odstotkov za prašiče in 11 odstotkov za govedo, s podatki postreže Jože Verbič z oddelka za živinorejo na KIS-u. Verbič ob tem doda, da ima določen delež v EU uvožene soje nizko stopnjo tveganja za deforestacijo, vsaj tako navaja Evropska federacija proizvajalcev krme. Verbič še opozori, da več kot 60 odstotkov v Slovenijo uvoženih tropin nato izvozimo dalje.

In kolikšen delež vse krme, ki jo potrebujemo za živinorejo v Sloveniji, uvažamo iz tujine? Preprostega odgovora ni, dejstvo pa je, da smo močno odvisni od uvoza. "Seveda Slovenija uvaža surovine, prav tako pa jih tudi precej izvozimo," pojasni Moljk. "Primer: uvozimo tri vrste surovin, ki jih nato izvozimo z večjo dodano vrednostjo nazaj na trge izvora surovin ali kam drugam." Podobno so na poslansko vprašanje pred časom odgovorili tudi na MKGP-ju: "Slovenija je del skupnega trga EU-ja in na skupnem trgu EU-ja velja prost pretok blaga in storitev. Tako se lahko v Sloveniji prodaja krma tudi iz drugih držav članic, obenem pa lahko iz Slovenije krmo prodajamo v druge države članice in izvažamo. Ministrstvo v svojih evidencah ne vodi podatkov o vrsti in poreklu krme, ki jo uporabljajo rejci."

"Voluminozne krme na splošno ne uvažamo razen manjših količin posušene lucerne in nekaj slame za krmljenje," pojasni Verbič. Samooskrba s koruzo, ki je najpomembnejše krmno žito, je v zadnjih letih pri nas več kot 90-odstotna. Uvažamo pa sojine tropine in pogače.

"Če bi v Sloveniji predelali vse v Sloveniji pridelane oljnice (sojino zrnje in ogrščico izvažamo), bi s pogačami, tropinami in krmnimi stročnicami pokrili le približno sedem odstotkov potreb živinoreje. Smo torej zelo odvisni od uvoza," pa doda Moljk.

Samooskrba z mesom dokaj visoka

V Sloveniji je samooskrba z mesom dokaj visoka. Po podatkih statističnega urada smo bili leta 2020 z mesom 84-odstotno samooskrbni. A to ne pomeni, da smo enako samooskrbni z vsemi vrstami mesa. Kot navaja Arso, je bila leta 2019 najvišja stopnja samooskrbe s perutninskim mesom skoraj 110-odstotna. Sledi goveje meso, kjer smo bili 103-odstotno samooskrbni, medtem ko je stopnja samooskrbe z mesom prašičev predstavljala le slabih 40 odstotkov. A vsega mesa, ki ga proizvedemo, ne pokupimo in zaužijemo v Sloveniji.

"Samooskrba pomeni, koliko od domače porabe pridelamo sami doma. Ker imamo dobre razmere za govedorejo, je pričakovano, da je stopnja visoka, kar pa kaže tudi na konkurenčnost sektorja. Količine uvoženega in izvoženega govejega mesa in izdelkov so se v zadnjem desetletju povečale. Ker smo več izvažali, smo razliko do domače porabe morali pokrivati z uvozom," pojasnjuje Ben Moljk.

Meso uvažamo predvsem iz držav EU-ja

Letu 2021 smo tako uvozili skoraj 80 tisoč ton mesa, od tega je bila več kot polovica svinjine (53 odstotkov), četrtina perutnine (25,3 odstotka) in 11 odstotkov govejega mesa. Druge vrste mesa so bile uvožene v manjših deležih. Največ mesa smo lani uvozili iz Italije (18,9 odstotka) in Avstrije (17,4 odstotka). Trgovina z mesom med Slovenijo in Italijo je obojestranska, v Italijo namreč izvozimo največ goveje živine.

Vir: SURS

"V Slovenijo uvažamo govedino iz ozkega števila držav članic EU-ja, na podlagi začasnih podatkov o zunanji trgovini za leto 2021 pa bi izpostavil Italijo, sledi pa ji uvoz iz Hrvaške, Poljske, Nizozemske, Nemčije in Avstrije. Govedine iz Brazilije ne uvažamo," pojasnjuje Moljk. Kot dodaja, se seveda občasno lahko pojavijo manjše količine brazilske govedine na trgovskih policah, pri čemer gre za izdelke ponudnikov iz držav članic EU-ja, ki so govedino uvozile, nato pa npr. vakuumsko pakiran izdelek ponudile trgovskim verigam. "Ker se to vprašanje večkrat pojavi, sem pred nekaj leti malce samoiniciativno raziskoval in lahko rečem, da so to tako majhne količine, zaradi katerega brez zadržkov lahko trdimo, da uvoza ni."

EU odgovoren za 16 odstotkov svetovne deforestacije

Govejega mesa iz Brazilije k nam torej skoraj ne uvažamo. O našem vplivu na krčenje amazonskega gozda pa bi se lahko upravičeno vprašali pri uživanju perutnine, s katero smo sicer več kot samooskrbni. Kot kaže, so za krmo teh živali sojine tropine ključnega pomena, te pa v zadnjih letih pospešeno uvažamo iz Brazilije, čeprav jih del nosi certifikate, ki označujejo "nizko možnost deforestacije".

Evropska unija je z uvažanjem izdelkov, katerih proizvodnja povzroča krčenje gozda, odgovorna za kar 16 odstotkov svetovne deforestacije. Med proizvodi, ki jih EU uvaža, se odgovornost za deforestacijo porazdeli takole: tretjino evropske deforestacije povzroča uvoz palmovega olja (34 odstotkov), drugo tretjino uvoz soje (33 odstotkov). Sledijo uvoz lesa (8,6 odstotka), kakava (7,5 odstotka), kave (sedem odstotkov) in govejega mesa (pet odstotkov). Podatke navaja predlog uredbe o deforestaciji, ki ga je pripravila Evropska komisija, in naj bi v prihodnje zaostril možnosti za uvoz izdelkov, katerih proizvodnja povzroča krčenje gozdov po svetu.