Levica rada sprevrača zgodovinske dogodke in dejstva tako o drugi svetovni vojni kot tudi o slovenski vojni za osamosvojitev. Tisti, ki so bili pravzaprav proti osamosvojitvi ali pa so bili do nje kritični, se danes predstavlja kot osamosvojitelje. Zadnji primer tega je posthumno odlikovanje zadnjega predsednika komunistične skupščine in kasneje poslanca Socialnih demokratov Mirana Potrča za zasluge pri osamosvojitvi Slovenije.
V četrtek je pred prihajajočim dnevom samostojnosti in enotnosti predsednica Nataša Pirc Musar za zasluge pri osamosvajanju Slovenije posthumno odlikovala Mirana Potrča in Boruta Novaka. Poleg njiju je odlikovala še 19 ljudi, organizacij, skupin in ustanov. Po besedah Pirc Musarjeve naj bi šlo za posameznike in skupine, zaslužne za sooblikovanje slovenske identitete in ugleda naše države v svetu.
Miran Potrč, dolgoletni član in tudi poslanec Socialnih demokratov, je posthumno prejel zlati red za zasluge, ker naj bi imel velike zasluge pri slovenski osamosvojitvi. Bil naj bi tudi ena vidnejših osebnosti politične slovenske pomladi, ki jo je zaznamoval kot predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije in njene ustavne komisije. Odlikovanje je v njegovem imenu prevzela njegova soproga Zdenka Potrč.
Danes “osamosvojitelj”, nekoč za skupno življenje v Jugoslaviji
Tako danes levičarske oblasti svoje ljudi prištevajo med glavne akterje slovenske neodvisnosti in osamosvojitve, vendar pa naj izjave Potrča iz tistih časov kažejo drugačno sliko, saj je iz njih razvidno, da osamosvojitev, kot je bil izpeljana, ni bila njegova “intimna opcija”.
Leta 1990 je prvega aprila za Dnevnik izjavil, da je prepričan, da so Slovenci še vedno večinoma “jugoslovansko naravnani” in da, sicer po močno spremenjenih odnosih, še vedno obstaja možnost skupnega življenja v Jugoslaviji. Dobra dva meseca kasneje, 23. junija 1990, pa je za Delo povedal, da mora biti naslednji korak slovenska ustava in konfederacijska ureditev Jugoslavije.
Aleš Hojs: Leve oblasti se trudijo sprevračati slovensko osamosvojitev
O odločitvi predsednice Nataše Pirc Musar, da se odlikuje za zasluge za osamosvojitev nekoga, ki je bil del stranke, ki je temu nasprotovala smo vprašali za komentar tudi bivšega notranjega ministra Aleša Hojsa.
“Trenutna vlada in tudi vse leve vlade, ki so nekako marionete Milana Kučana hočejo znova pisati zgodovino naše osamosvojitve. Sama osamosvojitev je bila nedvomno najpomembnejši trenutek v zgodovini slovenskega naroda, zato je zelo pomembno v kakšnem spominu ostajajo ljudje iz tistega obdobja”, je dejal Hojs in izpostavil, da se “danes se tako ljudi, ki so trdili, da bomo jedli travo, če se bomo osamosvojili ali pa tiste, ki smo bili za osamosvojitev naganjali v Philadelphio, prikazuje kot, da so bili sami osamosvojitelji”. Kot je opozoril je določene dogodke bolj ko so oddaljeni v preteklosti, lažje sprevračati: “Ker je od same osamosvojitve minilo že več kot trideset let je sedaj toliko lažje potvarjati takratne dogodke in predstavljati osamosvojitev v drugačni luči. Primer tega je bilo tudi odlikovanje Tomaža Ertla, to odlikovanje predsednice Pirc Musarjeve pa je nekje v istem rangu, čeprav je bilo odlikovanje Ertla še bolj sporno. Podobno potvarjanje je bilo tudi v knjigi o našem prvem predsedniku, ki jo je napisal Božo Repe. No, sam se ne spomnim na pamet takratnih izjav Mirana Potrča, je pa bila njegova stranka vsekakor proti osamosvojitvi, oziroma je bila mnenja, da je treba večjo samostojnost doseči v okvirih takratne Jugoslavije. Jasno je, da se, kot pravim, trendi potvarjanja zgodovine o naši osamosvojitvi nadaljujejo.”
A. S.