REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Vrnitev ukradenega ni kraja!« Iranski vrhovni vodja pojasnil, zakaj so njihovi komandosi zaplenili nafto grških tankerjev

»Vrnitev ukradenega ni kraja!« Iranski vrhovni vodja pojasnil, zakaj so njihovi komandosi zaplenili nafto grških tankerjevAjatola Ali Hamenej: »Kdo je pirat? Ukradli ste našo nafto, mi smo vam jo samo vzeli nazaj. Vrnitev ukradenega premoženja se ne imenuje kraja!« Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ameriške sankcije proti Iranu –, ki sicer niso bile sprejete v OZN, pač pa so enostranske – so te dni znova privedle do vrelišča še eno krizo, ki se znova kuha na Bližnjem vzhodu.

Medtem ko na Dunaju potekajo pogajanja o vrnitvi ZDA k jedrskemu sporazumu z Iranom JCPOA (od katerega so Združene države neutemeljeno odstopile v času Trumpove administracije), med Iranom in Izraelom pa že divja prava tajna vojna, v kateri izraelski agentje ubijajo predvsem iranske znanstvenike, je Washington ob pomoči Grčije zaplenil iranski tanker z nafto.

Odgovor Teherana je bil hiter.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je potrdil, da je Iran prejšnji mesec v napadih s helikopterji v Perzijskem zalivu zasegel nafto iz dveh grških tankerjev.

Satelitski posnetki, ki jih je v sredo analizirala tiskovna agencija AP, so potrdili, da je eden od dveh tankerjev ostal ob obali iranskega pristaniškega mesta Bandar Abbas.

Posnetki Planet Labs PBC prikazujejo grški tanker med Bandar Abbasom in iranskim otokom Qeshm blizu strateške Hormuške ožine, ozkega ustja Perzijskega zaliva, skozi katerega poteka petina vse svetovne nafte, s katero se trguje.

Zaplembi sta bili maščevanje za vlogo Grčije pri ameriškem zasegu surove nafte iz tankerja pod iransko zastavo isti teden v Sredozemskem morju oziroma grških ozemeljskih vodah zaradi domnevne kršitve ostrih sankcij Washingtona proti Islamski republiki Iran.

»Ukradejo iransko nafto ob grški obali, nato pa se naši pogumni možje, ki se ne bojijo smrti, odzovejo in zasežejo sovražnikov tanker,« je dejal ajatola Hamenej med 80-minutnim govorom ob obletnici smrti ustanovitelja Islamske republike, ajatola Homeinija.

»Vendar uporabljajo svoj medijski imperij in obsežno propagando, da bi Iran obtožili piratstva,« je s kančkom cinizma pripomnil ajatola Hamenej.

»Kdo je pirat? Ukradli ste našo nafto, mi smo vam jo vzeli nazaj. Vrnitev ukradenega premoženja se ne imenuje kraja,« je dodal.

Teheran je sedaj bližje izdelavi jedrskega orožja kot kadarkoli prej.

Zapleti so povečali napetosti med Iranom in Zahodom, ki so že tleli zaradi dejansko nezakonitega odstopa ZDA od jedrskega sporazuma (JCPOA) z Iranom iz leta 2015.

Teheran je sprejel protiukrepe, na podlagi katerih je bogatil več urana in je sedaj bližje izdelavi jedrskega orožja kot kadarkoli prej, kar povzroča zaskrbljenost, da pogajalci ne bodo našli poti nazaj k sporazumu. In povečuje tveganje za širšo vojno.

Vse skupaj je seveda pokvarila tudi ukrajinska vojna.

Zaseženi tanker z iranskim bencinom
Zaseženi tanker z iransko nafto. Vir: Posnetek zalsona, Twitter

Rusija je namreč ena od držav, ki sodeluje v pogajanjih z Iranom, pogajanja pa so nekoliko zastala prav zaradi vojne v Ukrajini.

Iranski zaseg tankerjev je bil zadnji v nizu ugrabitev in eksplozij, ki so vznemirile regijo.

V ospredju je predvsem vprašanje prehoda tankerjev skozi Hormuško ožino, ozko ustje Perzijskega zaliva, skozi katerega poteka petina vse trgovane nafte.

Iran je večkrat zagrozil, da bo v primeru sankcij ali napada zaprl ožino.

Ob sedanji vojni v Ukrajini pa bi celo ameriška vojska, kot opozarjajo analitiki, imela resne probleme, kako se odzvati na še eno krizno žarišče.

Ob sedanji vojni v Ukrajini pa bi celo ameriška vojska, kot opozarjajo analitiki, imela resne probleme, kako se odzvati na še eno krizno žarišče.

Hkrati pa seveda ni skrivnost, da Iran, Rusija in Kitajska – precej dobro sodelujejo.

Incidenti so se začeli že po tem, ko je takratni ameriški predsednik Donald Trump enostransko umaknil ZDA iz jedrskega sporazuma, zaradi česar je Teheran drastično povečal bogatenje urana v zameno za odpravo gospodarskih sankcij.

Trenutno naj bi bil menda samo le še 14 dni oddaljen od trenutka, ko bi lahko izdelal prvo jedrsko bombo – čeprav Iran trdi, da tega ne želi narediti.

Ameriška mornarica je Iran obtožila tudi za serijo napadov z minami na plovila, ki so leta 2019 poškodovala tankerje, pa tudi za smrtonosni napad z dronom na naftni tanker, povezan z Izraelom, pri katerem sta bila leta 2021 ubita dva evropska člana posadke.

Iranski ugrabitelji so lani pri Združenih arabskih emiratih na kratko zaplenili tudi tanker pod zastavo Paname ter novembra za kratek čas zasegli in zadržali vietnamski tanker.

Poškodovani savdski tanker in ameriški patrioti v Bahrainu
Z »neznano bombno napravo« poškodovani savdski tanker in ameriški patrioti v Bahrainu... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zapleti glede tankerjev se vrstijo že od leta 2019, ko je Iran zasegel Stena Impero pod britansko zastavo, potem ko je Združeno kraljestvo zaplenilo iranski naftni tanker pri Gibraltarju.

Iran je tanker izpustil nekaj mesecev pozneje, po tem ko je London izpustil tudi iransko plovilo.

V bombnih eksplozijah je bilo poškodovanih tudi več savdskih tankerjev. Savdska Arabija je glavni rival Irana. V zadnjem času so se odnosi med državama sicer nekoliko popravili.

Iran pa je lani prav tako zasegel in obdržal tanker pod južnokorejsko zastavo zaradi spora glede več milijard dolarjev zamrznjenega iranskega premoženja v Južni Koreji, ki ga nadzoruje Seul.

Pogovori na Dunaju o jedrskem dogovoru so zaustavljeni že od aprila.

Od propada dogovora je Iran sprožil hitrejše bogatenje urana v naprednih centrifugah in ima hitro rastoče zaloge obogatenega urana.

Strokovnjaki za neširjenje orožja opozarjajo, da je Iran obogatil uran do 60-odstotne čistosti. Do 90 -odstotne čistosti, ki je potrebna za izdelavo orožja pa je le še korak.

Obenem po eni strani povečanje naftnih kvot, za kar se je nedavno po pritiskih ZDA odločil OPEC obljubljajo nižje cene nafte - toda zapleti z Iranom bi te učinke lahko izničili. Analitiki že napovedujejo, da se na Bližnjem vzhodu v senci ukrajinske kuha še ena vojna...

Iran vztraja, da je njegov program v miroljubne namene, čeprav strokovnjaki Združenih narodov in zahodne obveščevalne agencije pravijo, da je imel Iran organiziran vojaški jedrski program do leta 2003.

Ajatola Hamenej, ki ima zadnjo besedo o vseh državnih zadevah, je v sobotnem govoru ZDA obtožil, da so hujskale Irance na nedavne proteste v Iranu, ki so jih sprožila povišanje cen in zniževanje subvencij s strani vlade.

Za boljše plačilo in delovne pogoje so več tednov stavkali tudi učitelji.

Vrednost iranske valute, riala, že leta slabi, a je nedavno padla na novo nizko vrednost, kar odraža naraščajočo zaskrbljenost zaradi nihanja iranskega gospodarstva.

Ajatola Hamenej je kritiziral tudi desetletja dolge poskuse sankcioniranja Irana in poudaril, da Washington svoje upe polaga v proteste Irancev in zrušenje oblasti.

82-letni Hamenej je v isti sapi opozoril, da iranski sovražniki poskušajo iranske državljane obrniti »proti islamskemu sistemu« in to s psihološko vojno, internetom in finančno podporo.

Glede na vse našteto se zdijo optimistične napovedi pogajalcev na Dunaju, da so skorajda že dosegli dogovor z Iranom – na precej majavih temeljih.

Obenem povečanje naftnih kvot, za kar se je nedavno po pritiskih ZDA odločil OPEC obljublja nižje cene nafte - toda zapleti z Iranom bi te učinke lahko izničili.

Analitiki že napovedujejo, da se na Bližnjem vzhodu v senci ukrajinske kuha še ena vojna...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke