Rutte med govorom. Foto: EPA
Rutte med govorom. Foto: EPA

Te so nato izvedle množičen pokol bošnjaških moških in dečkov. Skupaj je bilo v genocidu v Srebrenici, ki velja za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, po podatkih spominskega centra Potočari ubitih več kot 8000 ljudi.

"V imenu nizozemske vlade se danes opravičujem vsem ženskam in moškim iz enote Dutchbat III," je Rutte dejal zbranim v vojaškem oporišču v Schaarsbergnu. Kot je dodal, so pripadniki mirovnih sil "v težkih razmerah vedno poskušali ravnati prav, tudi ko to ni bilo več mogoče".

Dejstvo, da nizozemske enote niso preprečile genocida v Srebrenici, je pustilo velik madež na nizozemski nacionalni zavesti, opozarja francoska tiskovna agencija AFP.

Srbske sile so v Srebrenici ubile več kot 8000 ljudi. Foto: Reuters
Srbske sile so v Srebrenici ubile več kot 8000 ljudi. Foto: Reuters

Rutte se je veteranom opravičil za "pomanjkanje podpore vlade", ko so bili po vrnitvi domov tarča kritik. Ti vojaki so se med pokolom upravičeno spraševali, kje je preostali svet, je dodal.

"In danes se seveda sprašujemo tudi: Kje smo zdaj? Zdaj, ko ljudje v Ukrajini trpijo brutalno rusko agresijo," je še dejal nizozemski premier. "Kako boleče je to, da je na naši celini spet vojna in da se znova dogajajo vojni zločini le nekaj ur z letalom stran od nas?" se je vprašal.

Srebrenico razglasili za varovano območje

Srebrenico so aprila 1993 Združeni narodi razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale maloštevilne nizozemske modre čelade. Tja se je zato zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotnega BiH-a. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, vanjo pa vkorakale 11. julija.

Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil ZN-a je bil nameščen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v oporišče ZN-a so predali srbski strani, med njimi tudi 350 fantov in moških, ki so jih nato sile bosanskih Srbov ubile.

Nizozemsko vrhovno sodišče je leta 2019 presodilo, da je bila država v določeni, sicer manjši meri odgovorna za smrt teh 350 moških. Ocenilo je, da bi imeli deset odstotkov možnosti za preživetje, če bi lahko takrat ostali v oporišču ZN-a v Srebrenici.