Demenca še vedno pogosto pozabljena, odrinjena in stigmatizirana bolezen

Pred uradnim začetkom testiranj za zgodnje odkrivanje demence v okviru projekta POMNI so sodelujoči v projektu opozorili, da je demenca še vedno pogosto pozabljena, odrinjena in stigmatizirana bolezen. Globalno finančno breme bolezni je ocenjeno na tisoč milijard evrov letno, veliko breme pa demenca predstavlja predvsem svojcem, so poudarili.

SLOVENIJA > Projekt POMNI je neprofitni partnerski projekt različnih organizacij, podjetij, društev, raziskovalcev in zdravnikov, ki delujejo na področju demence v Sloveniji. V sklopu projekta bodo na večjem številu predhodno prijavljenih prostovoljcev, starejših od 60 let, izvedli različne brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Vsa testiranja bodo potekala individualno in anonimno, potekala pa bodo po celi Sloveniji. Število mest je omejeno, so zapisali predstavniki projekta.

Pisno in ustno reševanje miselnih nalog

S šestimi presejalnimi testi bodo testirali umske in spominske sposobnosti. Pet od šestih testov predstavljajo mednarodno uveljavljeni psihološki oz. vedenjski vprašalniki za oceno umskih sposobnosti, ki so se izkazali kot dobri za zgodnjo zaznavo demence, je poudaril soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja BrainTrip in pobudnik projekta POMNI Jurij Dreo.

Globalno finančno breme bolezni je ocenjeno na tisoč milijard evrov letno, veliko breme pa demenca predstavlja predvsem svojcem.

Testi po njegovih besedah temeljijo na pisnem oz. ustnem reševanju določenih miselnih nalog tako, da testirajo spomin, koncentracijo, govorne veščine, sposobnost načrtovanja in podobno. Ti presejalni testi pa niso diagnostični, je spomnil Dreo, saj lahko demenco diagnosticira zgolj za to strokovna usposobljena oseba. Presejalni testi pa lahko služijo kot prvi in potencialno koristen alarm, da je nekaj narobe z našimi možgani, je povedal.

Radi bi vključili 500 prostovoljcev

Na podlagi testiranj v sklopu projekta bodo naredili tudi študijo, je izpostavil. “Po nam dostopnih informacijah bo to prva znanstvena študija, ki bo direktno primerjala tolikšno število različnih presejalnih testov, in to na res velikem in reprezentativnem vzorcu slovenske populacije. Upamo, da bomo v raziskavo lahko vključili nekje okoli 500 prostovoljcev,” je dodal.

Jurij Dreo

pobudnik projekta POMNI

“Glede na pričakovano življenjsko dobo ljudi v Sloveniji lahko ocenimo, da bo za demenco na neki točki zbolel vsak deseti prebivalec.”

“Tveganje za demenco v 60. letu starosti je okoli en odstotek. To tveganje pa s staranjem eksponentno narašča in se podvoji vsakih pet let. Pri 80 letih obstaja že 20-odstotno tveganje za demenco. Glede na pričakovano življenjsko dobo ljudi v Sloveniji lahko ocenimo, da bo za demenco na neki točki zbolel vsak deseti prebivalec,” je opozoril.

Predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije Črt Kanoni je eden tistih, ki se je z demenco žal srečal tudi pobližje, pred petnajstimi leti je zanjo namreč zbolela njegova mama. “Pomembno vlogo vidimo v ozaveščanju javnosti o demenci, v dvigu zdravstvene pismenosti o njej in v usposabljanju neformalnih oskrbovalcev oseb z demenco, kar predstavljajo tudi svojci in starejši prostovoljci,” je prepričan.

Staranje in demenca nista enaka

Staranje in demenca pa nista enaka stvar, je opozorila psihiatrinja Andrea Užmah Kučina. “Staranje je degenerativni proces, ki smo mu podvrženi vsi, z njim se kognitivne sposobnosti seveda slabšajo. Demenca pa je bolezen, prav tako pa tudi blaga kognitivna okvara ni enaka staranju,” je povedala. Zaradi tega je izpostavila pomen presejalnih testov in pravočasnega prepoznavanja razlik med procesom staranja in pozabljanja na eni in blago kognitivno okvaro, ki kaže na morebitne spremembe, na drugi strani.

Velikokrat odkrita prepozno

Da so zgodnje metode odkrivanja demence ključni člen pri boju z boleznijo, je prepričan tudi klinični psiholog Simon Brezovar. Opozoril je, da demenca kljub dolgoletnim raziskovalnim naporom še vedno predstavlja mnogokrat prepozno odkrito bolezen. “Takšna zakasnjena diagnostika prinaša številne slabe posledice, med drugim manj učinkovito zdravljenje in dolgoročno tudi višje stroški zdravljenja,” je pojasnil.

Pomembno vlogo igrajo tudi domovi za starejše. “Načrtujemo, da bi dom starejših Bor, ki je na Črnem vrhu, preuredili izključno za namene demence, pridobili pa smo tudi koncesijo za nov dom na Igu. Približno 40 odstotkov kapacitet na Igu bomo tako namenili demenci in demenci sorodnim stanjem. Zavedamo se problema in delamo vse, kar je v naši moči, da starostnikom omogočimo čimbolj kakovostno življenje,” pa je poudaril direktor domov za starejše Vitadom Matej Kajtner.

---