Lani decembra sprejet Gradbeni zakon (GZ-1), ki bo začel začel veljati letos 1. junija, na novo opredeljuje izraz manjša rekonstrukcija. Gre za dela, ki zajemajo zamenjavo in izboljšavo določenih elementov, s katerimi ne poslabšamo gradbeno tehnične lastnosti objekta in ne vplivamo na stabilnost konstrukcije. Do zdaj je sicer veljajo, da vsak večji poseg v nosilno konstrukcijo spadal pod rekonstrukcijo, zato je bilo treba imeti gradbeno dovoljenje. Z novim zakonom pa gradbeno dovoljenje več ne bo potrebno.

To velja upoštevati

Kljub temu, da gradbeno dovoljenje za rekonstrukcije več ne po potrebno, pa še ne pomeni, da lahko lastnik le-te opravlja brez strokovnega nadzora. “Manjšo rekonstrukcijo lahko izvaja le na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, če gre za prizidavo zunanjega stopnišča ali dvigala pa tudi na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega arhitekta,” so zapisali na portalu Žurnal. Strokovnjak s področja gradbeništva po izvedeni manjši rekonstrukciji ustreznost izvedenih del pisno potrdi. Tisti, ki ne bo upošteval teh predpisov, bo kaznovan z globo od 100 do 1.000 evrov.

Pri manjši rekonstrukciji gradbeni zakon določa tudi, da mora biti gradbišče, ki meji na javne površine, ustrezno zavarovati in označiti.

Kaj spada med manjše rekonstrukcije?

Kot so zapisali na Žurnalu, spada pod manjšo rekonstrukcijo rušenje opečnih sten iz polne opeke, ko so zidovi debelejši od 12 centimetrov, tukaj pa se ne upošteva debeline zaključnih slojev. “Uvrstitev tega posega med dela manjše rekonstrukcije pristojni pojasnjujejo z dejstvom, da je v večjih stavbah, zgrajenih pred drugo svetovno vojno, precej notranjih zidov tanjših od 19 centimetrov. Običajno imajo svoj temelj ali pa so zidani na debelejšem zidu v kleti ali pritličju, v nadstropjih pa potekajo zvezno do vrha stavbe,” do še zapisali na Žurnalu.

Po danes veljavnem merilu bi tanjše zidove lahko imeli za predelne stene in jih odstranili, s tem pa bi povzročili nepopravljivo škodo in resno ogrozili protipotresno odpornost stavbe. Omenjene stavbe imajo v prečni smeri zelo malo debelejših nosilnih zidov, zato večino odpornosti proti potresu, ki bi deloval v tej smeri, prispevajo prav ti, tanjši opečni zidovi. Ne glede na njihovo debelino in ne glede na to, da ne nosijo stropov, ključno sodelujejo pri potresu, ki v prečni smeri obremeni stavbo. Zato je njihova odstranitev brez podrobnega projektiranja in dovoljevanja nedopustna.

Manjše rekonstrukcije zajemajo:

  • statične ojačitve posameznega ali več posameznih konstrukcijskih elementov,
  • zamenjava lesenega ostrešja,
  • zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov,
  • zamenjava elementov javnega vodovoda in javne kanalizacije,
  • zamenjava lesene medetažne konstrukcije,
  • dolbenje utorov in niš v nosilne konstrukcije,
  • prizidava nakladalnih ramp in klančin,
  • prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž in je zunanji rob oddaljen od sosednjega objekta več kot štiri metre,
  • vgradnja dvigal v notranjosti objekta, s katerim se posega v nosilno konstrukcijo,
  • rušenje opečnih sten iz polne opeke debelejše od 12 centimetrov,
  • povečanje obstoječih prebojev fasade stavbe,
  • večji preboji konstrukcije v objektu, ki ne presegajo ene tretjine površine posamezne konstrukcije in niso širši od dveh metrov,
  • novi preboji fasade stavbe, če je ravnina fasade oddaljena od meje zemljišča drugega lastnika več kot dva, velikost preboja ne presega ene tretjin površine fasade in noben preboj ni širši od dveh metrov,
  • manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter pomenijo izvedbo posameznih konstrukcijskih elementov na objektu kot so na primer izvedbe frčade, vsaj z dveh strani odprt nadstrešek na obstoječi pohodni strehi ter dvig obodnega zidu pod poševno streho za višino horizontalne vezi za največ 30 centimetrov,
  • izvedba nepohodnega konzolnega nadstreška s površino do šest kvadratnih metrov.

Za zamenjave je do zdaj veljalo, da je moral lastnik objekta za zamenjavo lesene medetažne konstrukcije in celotnega lesenega ostrešja, zamenjati več posameznih konstrukcijskih elementov in statične ojačitve posameznih pridobiti gradbeno dovoljenje.

Kot manjše rekonstrukcije se lahko izvedejo tudi večji preboji, če površina prereza preboja ne presega tretjine površine stene ali medetažne plošče, ki je omejena z nosilnimi stenami. Preboji na fasadi pa morajo biti izvedeni tako, da se originalna zasnova objekta bistveno ne spremni. Za dela, ki povečajo prostornine ali prizidave zunanjega stopnišča ali dvigala, je treba poleg mnenja in potrdila pooblaščenega strokovnjaka pridobiti tudi soglasje občine.