Johnson je sicer zaenkrat odstopil le s čela vladajoče konservativne stranke in obenem imenoval nov kabinet, ki bo z njim na čelu do jesenskega imenovanja novega premierja opravljal tekoče posle.
"Jasno je, da je volja poslanske skupine konservativcev, da se izbere nov vodja stranke in s tem tudi nov predsednik vlade," je na Downing Streetu 10 dejal 58-letni Johnson. Dodal je, da bi se moral postopek izbire novega voditelja začeti zdaj, časovnica pa bo objavljena prihodnji teden. V odstopnem govoru je še dejal, da je žalosten, ker zapušča najboljšo službo na svetu.
Njegova odločitev prihaja po valu odstopov ministrov, sekretarjev in drugih sodelavcev v vladi, ki so se za ta korak odločili po zadnji aferi zaradi imenovanja Chrisa Pincherja na visok položaj v parlamentu. Johnson je namreč sprva zatrjeval, da o obtožbah na račun Pincherja, da je pijan otipaval moške, ne ve nič, a nadaljnja razkritja so pokazala, da je zanje vedel že leta 2019. Naposled je le priznal, da je bilo Pincherjevo imenovanje "napaka" in se zanj opravičil.
Johnsona so škandali sicer bremenili že prej. Posebej je odmevala t. i. afera Partygate, povezana z zabavami na Downing Streetu 10 v času, ko je v Veliki Britaniji veljalo zaprtje javnega življenja zaradi pandemije covida-19. Kasneje je sledilo tudi glasovanje o nezaupnici Johnsonu med torijskimi poslanci, ki ga je ta komaj preživel.
Po treh burnih letih na položaju predsednika vlade bo sedaj premier v odhodu skupaj z novim kabinetom tekoče posle opravljal do letnega kongresa konservativne stranke v začetku oktobra.
Na Johnsonov odstop so se že čez dan odzvali številni britanski politiki, med drugim vodja opozicijskih laburistov Keir Starmer, ki je pozdravil njegov odhod s položaja vodje stranke in obenem zahteval, da nemudoma odstopi tudi s položaja premierja.
Podobnega mnenja je nekdanji vodja torijcev in premier John Major, ki je opozoril, da si Velika Britanija ne more privoščiti večmesečne bitke za Johnsonovo nasledstvo v konservativni stranki, in kot rešitev ponudil imenovanje novega vršilca dolžnosti predsednika vlade za čas, dokler se ne najde Johnsonov naslednik.
Tudi škotska prva ministrica Nicola Sturgeon je dejala, da je nevzdržno dovoliti, da Johnson ostane na položaju. "Želel bo nekaj narediti in pri tem nedvomno povzročil še večji kaos, kot ga je že," je opozorila.
Večina Britancev, in sicer 56 odstotkov, si prav tako želi začasnega predsednika vlade za čas, ko bodo izbirali naslednika, je ugotovila javnomnenjska raziskava YouGov.
Po odstopu britanskega premierja so se med drugim odzvali iz Kijeva in Moskve. Ukrajinske oblasti so se zahvalile Johnsonu za podporo Ukrajini v najtežjih časih po ruski invaziji. Johnsona je po telefonu poklical tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in izrazil žalost zaradi njegovega odstopa.
Kremelj medtem upa, da bodo v Veliki Britaniji na oblast zdaj prišli strokovni ljudje, ki bodo "sposobni reševati probleme z dialogom", je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Evropska komisija se na dogajanje v Londonu ni želela uradno odzvati, so se pa namesto tega odzvali nekateri vidni evropski politiki in večinoma - čeprav previdno - izrazili upanje, da odnose med EU in Otokom po odhodu Johnsona, glasnega zagovornika brexita, čakajo boljši časi.
"Odhod Borisa Johnsona odpira novo stran v odnosih z Britanijo," je med drugim tvitnil nekdanji glavni pogajalec EU z Londonom glede brexita Michel Barnier in pripisal željo, da bodo ti "konstruktivnejši in bolj spoštljivi do danih zavez, še posebej glede miru in stabilnosti na Severnem Irskem".
Tudi irski premier Micheal Martin je izrazil upanje, da se z odhodom Johnsona odpira "priložnost" za nov začetek v odnosih med državama, ki so bili v zadnjem času zelo napeti, predvsem zaradi sporov glede trgovinskih dogovorov na Severnem Irskem po izstopu Velike Britanije iz EU.
Že dolgo pred odstopom Johnsona kot vodje konservativne stranke so se v Londonu pojavljale govorice o njegovih morebitnih naslednikih. Po odhodu 58-letnika se začenja postopek izbire novega mandatarja, že četrtega v zadnjih šestih letih. V ta namen je svoje kandidature vložilo več konservativnih poslancev.
Med njimi so minister za obrambo Ben Wallace, ki trenutno vodi v javnomnenjskih raziskavah, ministrica za trgovino Penny Mordaunt, ki se je uveljavila kot ena od najmočnejših zagovornic brexita, zunanja ministrica Elizabeth Truss, ki je v luči vojne v Ukrajini postala eden najbolj znanih obrazov vlade, in nekdanji finančni minister Rishi Sunak.
Med ostalimi kandidati po priljubljenosti sledijo še podpredsednik britanske vlade Dominic Raab, finančni minister Nadhim Zahawi, predsednik odbora za zdravje Jeremy Hunt in vodja parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Tom Tugendhat.