Na dnevih ZBS, ki jih je 24. in 25 maja v Lipici pripravilo Združenje za beton Slovenije, je Dejan Murkovič z ministrstva za infrastrukturo v svoji predstavitvi opozoril, da bi po njegovih izračunih gradnja železniške povezave med Ljubljano in Mariborom stala okoli štiri milijarde evrov.
Po njegovem mnenju bi lahko to železniško progo zgradili do leta 2045, največ časa bi potrebovali za umeščenje v prostor, za dosego tega roka bi morali zagotoviti nemoteno financiranje. Od Ljubljane do Maribora, s to progo bi povezali tudi Celje, bi potovali okoli 55 minut.
Optimalna vlaganja med 450 in 470 milijoni evrov na leto
V Sloveniji imamo nekaj več kot 1.200 kilometrov železniških prog. Lani smo za investicije v železniško infrastrukturo namenili 370 milijonov evrov, letos jih bomo 422, prihodnje leto pa 358. Kot je še povedal Dejan Murkovič bi bil optimalni letni obseg investicij v slovensko železniško infrastrukturo od 450 do 470 milijonov evrov. Po njegovih ocenah večjega obsega gradbenih del slovenska gradbena podjetja zaradi kadrovske omejenosti ne bi zmogla.
Med največjimi naložbami, ki jih država še načrtuje, so nadgradnje železniških prog Zidani Most–Dobova, Maribor–Prevalje–avstrijska meja, Celje–Velenje in Jesenice–Sežana. Poudaril je tudi prenovo železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto v Ljubljani. Dela na tem nadvozu s štirimi progami se bodo začela septembra, trajala bodo približno pol leta, po novem bodo čez ta nadvoz speljane štiri proge, potrebne za uvedbo taktnega prometa.
Prihajajo potni listi za gradbene materiale
Na konferenci so večkrat opozorili, da betonarne in cementarne že leta uvajajo tehnološke rešitve in optimizacije pri pridobivanju vhodnih surovin. V proizvodno dodajajo tudi reciklate in lastne odpadke. Ob skrbni izbiri vhodnih surovin in dobrem tehnološkem načrtovanju lahko govorimo tudi o trajnostnem materialu. Tudi z novimi tehnologijami, BIM (Building Information Modeling – informacijsko načrtovanje gradenj), bodo betoni ostali pomemben gradbeni material.
Kakovost, sestava, način proizvodnje gradbenih materialov in logistika, beton pri tem ne bo izjema, bodo na trgu Evropske unije vse bolj pomembni. Tako evropska komisija pripravlja potne liste za gradbene materiale. Na portalu Top gradbeništvo smo o tem že pisali bolj podrobno. Pomembno je, da bodo morali proizvajalci vseh gradbenih izdelkov razmišljati, kakšne materiale vgrajujejo in kako optimizirati njihovo izbiro, dobavne verige ter proizvodnjo, da bo vpliv na okolje čim manjši.
Identiteta ter sledenje vgrajenih materialov
Združenje za beton Slovenije osrednjo vlogo potnih listov prepoznava v uveljavljanju trajnostnih meril, preglednosti in odgovornosti členov vrednostnih verig. Prav tako bodo s tem lahko spodbudili nove trajnostne prakse pri razvoju proizvodov.
Namen digitalnih potnih listov ni le zbir podatkov o sestavi posameznega gradbenega materiala, temveč dajejo izdelku tudi identiteto in sled, s katero bo ostal v oskrbovalni verigi viden skozi cel življenjski cikel. Skupaj z znanimi informacijami o objektu, pri čemer je na primer zelo pomembna tudi lokacija, lahko ocenimo porabo energije, emisije in vrsto ter količino odpadkov.
