interpelaciji

Ministrici Fajonova in Bobnarjeva na zatožni klopi

M. T. V./STA
9. 11. 2022, 12.25
Posodobljeno: 9. 11. 2022, 12.30
Deli članek:

Poslanci bodo v naslednjih dneh na izredni seji obravnavali prvi interpelaciji v tem mandatu. V četrtek se bo v DZ zagovarjala zunanja ministrica Tanja Fajon, v ponedeljek pa notranja ministrica Tatjana Bobnar. Za uspeh interpelacije je potrebnih 46 glasov, ki jih predlagateljica SDS nima, zato je uspeh katere od interpelacij malo verjeten.

Bobo
Tanja Fajon

Prva interpelacija v mandatu vlade premierja Roberta Goloba je septembra doletela ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, ki ji v največji opozicijski stranki med drugim očitajo zlorabo funkcije, zavajanje javnosti in opustitev dolžnostnih ravnanj. Zmotilo jih je odstranjevanje ograje na meji, ravnanje policije ob nedavni aferi o domnevnih spolnih zlorabah ter dopis glede podpor za predsedniške kandidature.

Med očitki Tanji Fajon pa navajajo zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za favoriziranje ene kandidatke na predsedniških volitvah. Očitajo pa ji tudi kršenje zakona o zunanjih zadevah, ker da se o odpoklicu veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja ni posvetovala s predsednikom republike Borutom Pahorjem.

Obe ministrici sta v odgovorih na interpelacijo, ki ju je podprla tudi vlada, omenjene očitke zavrnili kot neutemeljene, v naslednjih dneh pa se bosta tako zagovarjali še v državnem zboru.

Bobo
Tatjana Bobnar

Glede na razmerja moči v parlamentu uspeh interpelacij malo verjeten

Interpelacijo lahko po poslovniku DZ predlaga najmanj 10 poslancev, v SDS so obe vložili s podpisi svojih 26 poslancev. Poslanska skupina sicer šteje 27 poslancev, a svojega podpisa pod interpelaciji ni prispeval predsedniški kandidat Anže Logar. Za uspeh interpelacij je potrebnih 46 poslanskih glasov, tudi ob podpori poslanske skupine NSi, kjer so za STA potrdili, da bodo obe interpelaciji podprli, pa predlagatelji nimajo zadostnega števila glasov. Glede na takšna razmerja moči v parlamentu tako interpelaciji nimata realnih možnosti za uspeh.

Obe ministrici namreč uživata podporo strank koalicije, torej lahko računata, da interpelacije ne bo podprlo vsaj 53 poslancev. To pa bi torej zadostovalo, da se tako Bobnarjeva kot Fajonova obdržita na ministrskih stolčkih.

Koalicijske Gibanje Svoboda, SD in Levica so namreč že ob vložitvi obeh interpelacije očitke zoper ministrici označili za prazne, neresne in brez utemeljitve. SDS pa očitajo tudi, da se ne more sprijazniti s porazom na aprilskih državnozborskih volitvah. Koalicijski partnerji so ob tem tudi prepričani, da bosta ministrici na zagovoru v parlamentu vse očitke "brez težav in argumentirano ovrgli"

Interpelacije notranjih ministrov so stalnica

Interpelacije o delu in odgovornosti ministrov oz. ministric za notranje zadeve so sicer stalnica na političnem parketu. V zgodovini samostojne države se je v parlamentu zagovarjalo devet notranjih ministrov, Katarina Kresal, Gregor Virant in Aleš Hojs so v času, ko so zasedali ta položaj, na zagovor pred poslanci stopili dvakrat. Doslej je bila izglasovana le ena interpelacija zoper notranjega ministra - leta 1998 so odstavili Mirka Bandlja, odnesla ga je afera Vič-Holmec.

Manj pogoste so bile medtem interpelacije zoper ministre za zunanje zadeve. Tanja Fajon je tako peta vodja diplomacije, ki jo je doletela interpelacija. Pred njo je interpelacija doletela zunanjega ministra Karla Erjavca, Lojzeta Peterleta, Dimitrija Rupla in Zorana Thalerja. Slednji je bil doslej tudi edini, ki se je moral zaradi interpelacije posloviti od položaja. Skupina enajstih poslancev je takrat interpelirala Thalerja "zaradi osebne nesposobnosti", ker da je povzročal zastoj v slovenskih pogajanjih s sosednjimi državami ter Evropsko unijo. Do razprave o interpelaciji Peterleta in Rupla pa medtem sploh ni prišlo. Pobudniki so namreč interpelacijo zoper prvega vložili mesec pred splošnimi volitvami, zato je DZ sploh ni obravnaval. Še pred razpravo o interpelaciji Rupla pa je bila razrešena celotna vlada. Interpelaciji iz leta 1992 zoper ministra za zunanje zadeve Rupla in ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja sta bili sicer vloženi še v času pred konstituiranjem 90-članskega DZ, torej v času tridomne skupščine Republike Slovenije.

Bobo
Zoran Thaler

Prvi interpelaciji v tem mandatu 

Interpelaciji, ki jih bo sedanji sklic DZ obravnaval v prihodnjih dneh, sta sicer prvi v aktualnem sklicu parlamenta. Glede na dosedanje napovedi pa ni izključena možnost, da interpelacija doleti še katerega izmed članov Golobove ministrske ekipe. Po vladni odločitvi za odpoved pogodbe o nakupu osemkolesnih oklepnikov tipa boxer se je najprej špekuliralo o možni interpelaciji zoper ministra za obrambo Marjana Šarca, v NSi pa so v zadnjih dneh napovedali interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko, v kolikor ministrstvo ne bo odstopilo od napovedane združitve Muzeja slovenskega osamosvojitve in Muzeja za novejšo zgodovino. 

Interpelacija je sicer doletela tudi več ministrov pretekle vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. V DZ so se uspešno zagovarjali gospodarski minister Zdravko Počivalšek, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, minister za kulturo Vasko Simoniti, pravosodni minister Marjan Dikaučič, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, dvakrat sta interpelacijo uspešno prestala notranji minister Aleš Hojs in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pa je odstopila, še preden bi DZ odločal o interpelaciji ali predlogu za njeno razrešitev, ki ga je vložil premier Janša.