Po streljanju ob vladni palači je vojska zaprla ceste na območju in civilistom preprečila dostop. Foto: EPA
Po streljanju ob vladni palači je vojska zaprla ceste na območju in civilistom preprečila dostop. Foto: EPA

V torek so neznani močno oboroženi napadalci v civilnih oblačilih napadli sedež vlade v glavnem mestu Bissau, medtem ko se je predsednik sestajal s premierjem Nunom Gomesom Nabiamom.

Po poročanju BBC-ja ni znano, kdo so bili napadalci, predsednik pa ni sporočil, koliko ljudi je bilo ubitih. Embaló je v torek zvečer sicer dejal, da je bil "dobro pripravljen in organiziran" napad morda "povezan z ljudmi, vpletenimi v trgovanje z mamili", a več podrobnosti ni podal. Država, ki trpi za množično korupcijo, velja za središče trgovine s kokainom med Južno Ameriko in Evropo.

Predsednik komisije Afriške unije, nekdanji čadski premier Moussa Faki Mahamat, je v odzivu izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poskusa državnega udara. Predtem je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas) obsodila poskus udara in sporočila, da je vojska odgovorna za to, kaj se bo zgodilo s predsednikom in člani vlade.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v prvem odzivu prav tako izrazil "globoko zaskrbljenost" zaradi dogajanja v Gvineji Bissau in pozval k takojšnji prekinitvi spopadov in popolnemu spoštovanju demokratičnih institucij v državi. Zahteval je, da se vojaki vrnejo v vojašnice. Državni udari so po njegovih besedah "popolnoma nesprejemljivi".

Devet državnih udarov ali poskusov udara

Gvineja Bissau z okoli dvema milijonoma prebivalcev leži med Senegalom in Gvinejo. Država že leta velja za politično nestabilno. Od osamosvojitve izpod oblasti Portugalske leta 1974 so imeli do zdaj v državi devet državnih udarov ali poskusov državnega udara, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Od leta 2014 skušajo v Gvineji Bissau vzpostaviti spoštovanje ustavnega reda, vendar pogosto prihaja do zastojev zaradi zamenjave vlad, poskusov državnih udarov in nasilja.

Od začetka leta 2020 je v Gvineji Bissau na oblasti nekdanji general, 49-letni Embaló. Njegov prevzem predsedniškega položaja je bil sporen vse od začetka in so ga spremljali nenehni protesti.

Zahod Afrike vse od leta 2020 pretresajo številni državni udari. Vojska je avgusta 2020 izvedla državni udar v Maliju in nato ponovno maja 2021, podobno je bilo lani v Gvineji, januarja letos pa je vojska oblast prevzela tudi v Burkina Fasu. Pojavila so se tudi že ugibanja, da bi lahko po tej poti kmalu sledil še Niger.