Maribor

DNEVNA: Tudi v Mariboru se je kurilna sezona začela, koliko nas bo letos stalo ogrevanje?

Martina Lebar, 28.09.22 ob 04:00

Letos se je kurilna sezona začela nekoliko prej. Koliko nas bo stala, je odvisno od različnih dejavnikov.

Z nižjimi temperaturami se bo začela kurilna sezona, ki se ponavadi začne med 23. septembrom in 14. oktobrom, letos se je pričela prej, in sicer v prejšnjem tednu. Letos bo kurilna sezona bo potekala pod posebnimi pogoji, saj se še vedno soočamo z energetsko krizo.

Kot so za nas pojasnili Plinarni Maribor, je začetek ogrevalne sezone običajno takrat, ko je ob 21. uri, 3 dni zaporedoma zunanja temperatura enaka oziroma nižja od 12 stopinj Celzija. Začetek je lažje določiti kot konec, saj se odjemalci ne odločajo sočasno za izklop trošil, običajno pa je to takrat, ko se dnevne temperature dvignejo nad 20 stopinj in ni več potrebe po ogrevanju.

Toliko boste odšteli za ogrevanje

V Plinarni Maribor so, skladno z Uredbo o določitvi najvišjih drobnoprodajnih cen zemeljskega plina, ki je začela veljati s 1. septembrom 2022 in bo veljala do 31. avgusta 2023, splošne cenike, ločene za gospodinjske in skupne gospodinjske odjemalce, za osnovne socialne službe in male poslovne odjemalce ter za poslovne odjemalce, s predvideno povprečno letno porabo, ki presega 100.000 kWh, uskladili.

Ceno zemeljskega plina za t. i. gospodinjske in male poslovne odjemalce je Vlada RS s 1. septembrom 2022 regulirala na 73 oziroma na 79 evrov/MWh. “Ocenjujemo, da bo povprečni strošek porabe zemeljskega plina gospodinjskega odjemalca v letošnjem oktobru, v primerjavi z oktobrom 2021, višji za približno 42 odstotkov,” so pojasnili v plinarni ter v nadaljevanju dodali: “Zvišanje cene je posledica enormnega višanja cen energentov na svetovnih trgih. Pričakujemo, da se bo trend visokih cen, ob nespremenjenih geopolitičnih okoliščinah, nadaljeval tudi naslednjem kratkoročnem obdobju 2022/2023”.

Cena zemeljskega plina je sicer odvisna od različnih vplivnih dejavnikov, kot so geopolitično dogajanje v svetu, proizvodnja obnovljivih virov in proizvodnja električne energije, vreme (zunanje temperature), gospodarska aktivnost, razpoložljivost dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in plinovodov, omejitve na prenosnem omrežju in podobno.

Napovedi analitikov glede cen so nekoliko spodbudne, Evropske zaloge so se dobro napolnile

Analitiki ameriške multinacionalne investicijske banke in družbe za finančne storitve Goldman Sachs so pred kratkim napovedal, da bo cena plina prihajajočo zima padla, celo se prepolovila. Tako kaže analiza, da naj bi veleprodajne cene zemeljskega plina do konca prvega četrtletja prihodnjega leta padle s približno 215 evrov na megavatno uro na manj kot 100 evrov na megavatno uro. To je precej pod predhodno napovedano ceno, ki je znašala 213 evrov, poroča The Guardian.

Evropa se je po omejitvi uvoza ruskega plina obrnila na druge dobavitelje, tako so zaloge plina, ki so jih je zbrala, bolj polne kot je bilo prvotno načrtovano. Analitiki namreč pričakujejo, da bodo evropske kapacitete do konca oktobra v povprečju polne 90 odstotkov, kar presega cilj Evropske unije, ki si je za cilj postavila, da bo do 1. novembra dosegla 80-odstotno zasedenost. Prav polna skladišča pripomorejo k pocenitvi plina, pravijo analitiki pri Goldman Sachsu.

Energetika Maribor kljub izpolnjenim pogojem z ogrevanjem zaenkrat še ne bo začela

Kljub temu, da je pogoj za pričetek kurilne sezone izpolnjen že od preteklega četrtka, se v Energetiki Maribor še niso pričeli z ogrevanjem v 13.403 gospodinjstvih in 377 poslovnih odjemalcev, poroča časnik Večer.

Javni Holding je na svoji Facebook strani pojasnil, da so razlogi, zakaj ne bodo še pričeli s kurilno sezono trije: “Glede na nekoliko višje dnevne temperature, napoved otoplitve ob koncu tedna in izredno majhno povpraševanje etažnih lastnikov v klicnem centru Energetike Maribor o začetku ogrevanja je bila sprejeta odločitev, da splošnega vklopa ogrevanja večstanovanjskih objektov za zdaj še ne bo.”

Pred in po kurilno sezono je sisteme treba pripraviti

Priporočljivo je, da po koncu vsake ogrevalne sezone naročimo redni pregled in kontrolo delovanja svojega ogrevalnega sistema. Če tega nismo storili, je čas za pregled tudi pred pričetkom nove ogrevalne sezone.

Serviser bo tako preveril delovanje črpalk, ekspanzijske posode in varnostnih ventilov.

Preveriti je treba tudi tlak vode v centralni kurjavi, ki mora biti med 1,5 in 2 bara. Če je tlak nižji od teh vrednosti, v radiatorski sistem dolijemo vodo. Priporočljivo je tudi, da vsak radiator posebej odzračimo, saj neodzračeni radiatorji povečajo porabo energenta tudi do 15 odstotkov. Če so stroški ogrevanja visoki, je ne glede na čas ogrevalne sezone vredno razmisliti o posodobitvi, obnovi ali zamenjavi ogrevalnega sistema. Tako lahko bistveno znižamo porabo energenta, s tem pa tudi stroške ogrevanja.

Previsoko nastavljena temperatura poveča porabo energenta in stroške

Glede na visoke cene zemeljskega plina je zagotovo dobro vedeti, kako poskrbeti, da je stranovanje primerno ogreto. “Če imamo v svojem domu vgrajene termostatske ventile, jih nastavimo na ustrezno temperaturo – izven ogrevalne sezone bi naj bili le-ti, zaradi preprečitve poškodb, povsem odprti.”

Zagotovimo tudi tesnjenje oken, odmaknemo ovire od ogrevalnih elementov in radiatorje očistimo prahu. Pod okna, kjer so radiatorji na zunanjih stenah, se lahko postavi odsevna folija, s čimer se sevanje toplote usmeri v prostor in ne v okno.

Priporočljivo je redno zračenje prostorov z odpiranjem oken zjutraj, pred pričetkom ogrevanja, in sicer vsaj za 15 min. Čez dan se priporoča občasno zračenje z odpiranjem oken za nekaj minut, puščanje priprtih oken “na kip” v plinarni odsvetujejo. Poleg tega temperatura v stanovanju naj ne presega 22 stopinj Celzija, višje temperature namreč bistveno zvišajo porabo energenta in s tem tudi stroške ogrevanja.

Ljudje se odločajo za menjavo energenta

V aktualnih razmerah na trgu zemeljskega plina, ki imajo za posledico ekstremno visoke cene ter tveganje zanesljivosti dobave, se odjemalci odločajo za menjavo energenta in bolj kot kadarkoli tudi za vse vrste racionalizacije porabe energenta.