Številni podatki bodo pri pacientih zaprti, dokler (oz. če) ti ne bo dovolili vpogleda. Foto: Shutterstock
Številni podatki bodo pri pacientih zaprti, dokler (oz. če) ti ne bo dovolili vpogleda. Foto: Shutterstock

S popravljenim zakonskim predlogom, ki prinaša predvsem dodatne ukrepe za varovanje osebnih podatkov, so se najprej seznanili socialni partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), nato pa ga bo v kratkem obravnavala tudi vlada. Pri zakonu, ki bo vzpostavil elektronski zdravstveni karton, poleg tega pa bo sistematično zbiral najobčutljivejše zdravstvene podatke posameznikov, je ministrstvo za zdravje, kot kaže, upoštevalo številne pripombe informacijske pooblaščenke, strokovnjakov s področja digitalizacije, pa tudi Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je za Radio Slovenija poročala Snežana Ilijaš.

Tit Albreht z NIJZ-ja pojasnjuje: "Na NIJZ-ju smo imeli kar veliko pripomb, ker je bilo v neki fazi dojemanje preveč omejeno glede pomena posameznih zbirk podatkov." Zakon je namreč opuščal številne pomembne podatkovne zbirke, kot so register rojstev, smrti, redkih bolezni, sladkorne bolezni in podobno. Zdaj so dodali 10 novih zbirk podatkov, te pa bo upravljal NIJZ, in ne ministrstvo, kar je bilo za številne sporno. Ministrstvo bo v centralnem sistemu po novem lahko vpogledalo samo v neosebne podatke, potrebne za načrtovanje zdravstvene politike. Podatki bodo dostopni tudi pacientom.

Prvotno bi se lahko pacient odločil, da ne dovoli vpogleda v podatke s področja psihiatrije, klinične psihologije, ginekologije in medicinske genetike. Na opozorilo informacijske pooblaščenke bodo ti podatki po novem zaprti pri vseh pacientih, posameznik pa se bo sam odločil, ali zdravstvenim delavcem dovoli dostop do njih.

Proti zlorabam osebnih podatkov je dodanih še kar nekaj varovalk, a informacijska pooblaščenka vseeno opozarja na natančna pooblastila zdravnikom za vpogled v e-karton in v katere podatke. Podatki, zbrani na enem mestu, in širši dostop do njih sicer ne bodo le preprečili nepotrebnega podvajanja raznih preiskav, ampak tudi izboljšali obravnavo, meni radiolog Simon Rekanovič: "Jaz sem bil v nedeljo dežuren na urgenci. Prišla je gospa s hujšimi težavami, bolečinami v prsih. Torej, stanje, ki je resnično nujno. In vsi podatki glede tega so zame resnično pomembni."

Centralni sistem naj bi prvotno vzpostavilo posebej za to ustanovljeno javno podjetje, zdaj naj bi bila to gospodarska družba v 100-odstotni državni lasti, spremembe pa naj bi se uveljavile s prihodnjim letom.

Počivavšek po razpravi na ESS-ju izpostavil, da nekateri pomisleki ostajajo

Kljub določenim spremembam pa pomisleki glede predloga zakonu o digitalizaciji zdravstva ostajajo, je po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dejal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek. Poudaril je, da se strinjajo, da se zbirke podatkov poenotijo in se v večji meri izkoristijo prednosti digitalizacije.

Ob tem pa je opozoril, da je bilo "izjemno veliko kritik izrečenih na rešitev, pri kateri ministrstvo očitno vztraja, to je, da je izvajalec in tudi upravljavec teh zbirk novoustanovljeno podjetje, ki se financira iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje". Pojasnil je, da v povezavi s tem vprašanjem ni večjih sprememb pri stališčih ministrstva.

Počivavšek se je dotaknil tudi opozoril informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, da v prvotnem predlogu zakona niso bila ustrezno opredeljena razmerja med novim javnim podjetjem, izvajalci zdravstvenih storitev, ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ).

Dodal je še, da celotnega predloga zakona še niso videli, tako da ne morejo presoditi, v kolikšni meri so na ministrstvu za zdravje upoštevali opozorila informacijske pooblaščenke. Prav tako se informacijska pooblaščenka še ni uradno odzvala na rešitve, ki so bile ESS-ju predstavljene danes, pri čemer je Počivavšek izpostavil nekatere spremembe pri obdelavi občutljivejših podatkov. Ob tem je Počivavšek pozval ministrstvo k upoštevanju opozoril informacijske pooblaščenke pri oblikovanju končne različice zakona.