»To je nepredstavljivo in nesprejemljivo,« je dodal in opozoril, da je tveganje lakote največje za mlade, ter da bo v prihodnjih letih v boju proti lakoti in revščini treba ublažiti tudi podnebne spremembe.
»Svetovna proizvodnja hrane mora postati učinkovitejša in bolj trajnostna,« je dejal Dongyu. Opozoril je tudi, da se 14 odstotkov hrane izgubi, 17 odstotkov pa zavrže.
Pandemija je še poslabšala svetovne razmere na področju prehrane, kar pomeni, da si 3 milijarde ljudi ne morejo privoščiti zdrave hrane, pa je opozoril generalni sekretar ZN Antoni Guterres, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Opozoril je, da »način, kako proizvajamo, porabljamo in razsipavamo s hrano, močno obremenjuje naš planet«. »Moč, da dosežemo spremembe, je v naših rokah. Zdaj je čas, da izboljšamo svoj odnos do hrane in začnemo sprejemati bolj zdrave odločitve - za nas in naš planet,« je zapisal še na družbenem omrežju Twitter.
Na lakoto po svetu je opozoril tudi papež Frančišek: »Trenutno smo priča pravemu paradoksu glede dostopa do hrane - na eni strani več kot tri milijarde ljudi nima dostopa do hrane, na drugi strani pa sta skoraj dve milijardi ljudi debeli ali predebeli zaradi slabe prehrane in načina življenja.« Vodja Katoliške cerkve je pozval, da je treba v boju proti lakoti premagati hladno logiko trga, ki se osredotoča le na gospodarske koristi.
Letošnje geslo svetovnega dneva hrane je »Naša dejanja so naša prihodnost«. Vsakdo je lahko prehranski junak in prispeva k preoblikovanju agroživilstva za izboljšanje proizvodnje, prehrane, okolja in življenj, poudarja FAO.
