Golob zanika, da bi na vodstvene položaje kadroval prijatelje in sorodnike
Premier Robert Golob je danes v DZ zavrnil očitke poslanca SDS Žana Mahniča, da na vodstvene položaje v državnih podjetjih imenuje svoje znance. Za razliko od časov prejšnje vlade ni potrebna strankarska izkaznica, pač pa znanje in izkušnje, je dejal in dodal, da gre za način, kako bodo vrnili državo nazaj v normalo.
Mahnič je v vprašanju Golobu omenil več po njegovih besedah spornih imenovanj, denimo imenovanje pisca gospodarskega programa Gibanja Svoboda Žige Debeljaka za predsednika uprave SDH, Golobovo poročno pričo Tomaža Štoklja za generalnega direktorja HSE ter moža generalne sekretarke vlade Maksa Helbla za direktorja Gen-I. »Zakaj na vodstvene položaje v slovenskih državnih podjetjih kadrujete svoje prijatelje, znance ali celo sorodnike vas osebno ali vaših najožjih sodelavcev?,« je vprašal.
Golob je te trditve zanikal. »Sedanji direktor Gen-I je v družbi od leta 2005, predsednik uprave pa je postal, ker je bil najboljši notranji kandidat, je dejal. Enako velja za Štoklja, ki je pred imenovanjem na položaj generalnega direktorja HSE znotraj družbe 15 let zasedal vodilna mesta. »Kdor ima 15 in več let izkušenj na vodilnih funkcijah, ta je zelo kvalificiran, da tako podjetje tudi prevzame,« je poudaril.
Premier je Mahniču zatrdil, da v času aktualne vlade vodilna mesta v državnih podjetjih prevzemajo ljudje s korporativno zgodovino in ne anonimneži s strankarsko izkaznico. Tako Štokelj kot Helbl nimata strankarske izkaznice, je dejal in dodal: »Pri vas je bila strankarska izkaznica predpogoj, pri nas je predpogoj, da imajo deset in več let znanja iz točno tega korporativnega področja.«
Opozicijski poslanec je predsednika vlade ponovno spraševal tudi o poslih beograjske hčerinske družbe Gen-I, prek katere naj bi se financiralo tuje diplomate za pridobivanje energetskih poslov. Golob je ponovil, da je zgodba o poslih Gen-I v nekaterih državah zahodnega Balkana nastala v predvolilnem času po nareku takratne vodilne stranke. »Nikoli ni bila poslovna praksa Gen-I, da bi najemali katerekoli diplomate zato, da bi pridobivali posle,« je zatrdil.
S kratkim »da« pa je odgovoril na vprašanje poslanke SDS Jelke Godec, ali je prijavil ukradeno identiteto v Romuniji, kjer naj nekdo odprl bančni račun na njegovo ime. Poslanko je nato zanimalo, kdaj in komu je dejanje naznanil, na kar je odvrnil, da so njegovi odvetniki decembra lani vložili prijavo na tožilstvo v Romuniji. Trditve o njegovem romunskem računu so bile po njegovih besedah dane v javnost z enim samim namenom - da se poskuša vnašati med ljudi zmedo.
Premier Robert Golob je na poslansko vprašanje Ive Dimic (NSi) glede zdravstvene reforme odgovoril, da bodo do konca meseca v javno obravnavo poslali zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in o digitalizaciji v zdravstvu. Dimic je vladi med drugim očitala neučinkovitost in zamude pri časovnici izvajanja reforme.
Dimic je na današnji redni seji DZ dejala, da je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da bodo maja letos izvedli stresne teste slovenskega zdravstva, pa tudi krajšanje čakalnih vrst, boljši nadzor nad delovanjem javnega sistema in več denarja za več opravljenega dela. »Zaenkrat vidnih rezultatov ni. Ravno nasprotno, v sistemu je več denarja, čakalne vrste pa so daljše,« je dejala.
Ob tem je izpostavila še, da je vlada sredi januarja določila časovnico zdravstvene reforme. Med prvimi ukrepi pa sta bila napovedana strukturna prenova ZZZS in digitalizacija, ki naj bi bila pripravljena v marcu oz. aprilu. Vlada je januarja tudi podpisala sporazum s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides, v katerem se je zavezala, da do prvega aprila oblikuje ločen zdravstveni plačni sistem. »Že danes je povsem jasno, da vaših napovedi do postavljenih rokov ne boste uresničili,« je dejala.
Premier ji je odgovoril, da je reforma zdravstva osrednja reforma te vlade in da so se zato dodatno organizirali na več nivojih in ustanovili tudi strateški svet za zdravstvo. Osnutka obeh napovedanih zakonov, torej o ZZZS in o digitalizaciji pa da sta že pripravljena in v razpravi na strateškem svetu. Do konca meseca naj bi oba zakona dali v javno obravnavo. »Bodimo vsi skupaj konstruktivni in če se ene zadeve lotimo po 30 letih, bomo en teden ali dva zamude, tudi če bo do nje prišlo, z veseljem sprejeli, saj je ta zamuda v interesu boljših rešitev,« je dejal.
Dimic je izpostavila nekaj težav v zdravstvu, med njimi specialiste radiologije v celjski bolnišnici, ki niso pisali izvidov bolnikom, primer Bošnjak, drobljenje naročil v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in odstop strokovne direktorice UKC Ljubljana Jadranke Buturović Ponikvar. »Zdi se, da zdravstvena reforma ostaja zgolj pri menjavi kadrov, časovnicah in odkrivanju korupcije v rangu 6000 evrov,« je dejala.
Da je nezaželenih pojavov v zdravstvu še vedno preveč, ji je odgovoril premier. »Ampak jaz mislim, da jih danes ni nič več, kot jih je bilo v preteklosti, samo ena pomembna razlika je, da smo jih danes začeli odpirati na odprti sceni,« je dejal. Zasluga za to pa gre po njegovem mnenju zdravstvenemu ministru Bešič Loredanu in predsedniku strateškega sveta za zdravstvo Eriku Breclju. Tudi nekateri odstopi so posledica »razčiščevanja, ki jih je sprožila ta vlada«. »Ljudje ne odstopajo zato, ker ne bi mogli opravljati svojega dela, ampak zaradi tega, ker so žal v preteklosti dopustili, da so se razpasle nekatere prakse, ki nimajo kaj iskati v nobeni normalni demokratični državi,« je dejal.
Dimic je zanimalo tudi, ali bo zdravstvena reforma sledila predlogom NSi, ki so jih med drugim predstavili tudi na programski konferenci. Golob je dejal, da je marsikateri od predlogov NSi smiselno vključen v reformo. »Pa ne zato, ker bi bil nujno samo predlog NSi, ampak zato, ker je smiseln,« je dejal. »Ravno s tem konstruktivnim dialogom, ki se mu bo kasneje zagotovo pridružila še kakšna stranka iz opozicije, bomo lahko sprejeli res najboljšo zdravstveno reformo,« je zaključil.
