V celjski bolnišnici je nedavno prišlo do zamenjave identitet dveh pacientov, posledično so direktor bolnišnice Aleksander Svetelšek, strokovni direktor Franc Vindišar in pomočnica direktorja za zdravstveno nego Darja Plank ponudili odstope – tako naj bi od njih tudi zahteval minister Danijel Bešič Loredan, ki je sicer tudi sam ponudil odstop, če bi premier Robert Golob prepoznal njegovo odgovornost. O odstopu vodstva je torej na torkovi seji odločal svet zavoda, ki pa ponujenih odstopov Svetelška in Vindišarja ni sprejel – očitno na glasovanju ni bilo dovolj podpore. “Verjetno so neposlušnega člana zamenjali zato, da bodo imeli dovolj glasov ob naslednjem glasovanju,” je v Tarči zamenjavo svetnika komentiral Samo Fakin, ki v tem vidi neko politično vmešavanje. Po poročanju STA bo ministrstvo za zdravje zaradi objektivne odgovornosti in suma kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti zoper vodstvo celjske bolnišnice podalo ovadbo organom pregona. Za komentar smo prosili zdravnika Federica V. Potočnika.
Vlada je na včerajšnji seji razrešila predstavnika ustanovitelja v svetu Splošne bolnišnice (SB) Celje Mitjo Pirmana. Za preostanek mandata je za člana sveta zavoda imenovala Tomaža Subotiča – o tem podjetniku, ki svojega bogastva nikoli ni skrival – skrival pa je njegovo poreklo – smo že pisali, sploh ob objavi namere za prevzem družbe Železarne Štore. Gre za to, da je minister Danijel Bešič Loredan mimo sveta zavoda zahteval odstop vodstva celjske bolnišnice – še preden bi bila do konca opravljena vsaj interna preiskava dogodka. Postavlja se vprašanje, ali bi do menjave vodstva prej ali slej prišlo v vsakem primeru – glede na to, da gre za kader prejšnje vlade. “Verjetno so neposlušnega člana zamenjali zato, da bodo imeli dovolj glasov ob naslednjem glasovanju,” je v Tarči komentiral Samo Fakin in dodal, da to kaže na neko politično vmešavanje in na to, da se je minister odrekel nadzornemu organu sveta zavoda ter da vse dela na svojo roko. Predsednik sveta celjske bolnišnice je pod sedanjo vlado postal Andrej Klasinc, sicer direktor ljubljanske študentske organizacije – znan tudi po sumljivem pretakanju denarja študentske organizacije v zavode.
Ne gre spregledati dejstva, da je od devetih članov v svetu zavoda kar pet predstavnikov imenovala vlada Roberta Goloba. Od prejšnje opozicije je bilo slišati veliko kritike, da ima vlada Janeza Janše po svetih zavoda nastavljen svoj politični kader – ki z zdravstvom nima kaj dosti skupnega. Čeprav so Golobovi napovedovali profesionalizacijo, so na hitro zamenjali kar 45 članov – seveda na ustaljen način, tako da so se v vlogi članov sveta zavodov znašli tudi nekateri kadri družbe Gen-i. Minister se v sinočnji Tarči na RTVS ni pojavil, tako da je mnogo stvari ostalo nerazčiščenih. Bo pa po poročanju STA ministrstvo za zdravje zaradi objektivne odgovornosti in kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti zoper vodstvo celjske bolnišnice podalo ovadbo organom pregona. Minister je po objavi ugotovitev nadzora v bolnišnici dejal, da je odgovorno vodstvo bolnice. “Seveda pa je to vse v domeni sveta zavoda, tako da jaz pričakujem, da se v naslednjih korakih o vseh poročilih inšpekcijskega nadzora in sistemskega nadzora svet zavoda kot nadzorni organ vendarle opredeli in bodo pač postopki izpeljani ustrezno, tako kot morajo biti,” je še dodal.
Tina Bregant, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je na Facebooku komentirala kazensko ovadbo zoper vodstvo bolnice: “Ovadbo podaja objektivno najbolj odgovoren po principu: kadija tuži, kadija sudi. In na koncu bo šel verjetno opomin negovalki, ki je porinila obe kartoteki pod eno vzglavje; domu za starostnike; pa reševalcem, ki so vozili oba skupaj (ker se čaka na prevoz in bi drugi lahko čakal več ur); sprejemni sestri; administratorki, ki je sprintala nalepke; pa zdravniku, ki je zdravil glede na klinično sliko, a ni prebral listka na pižami; pa obducentu; verjetno tudi sorodnikom, ki se niso dovolj zanimali za svojca. No, seveda, vodstvo bolnice bo pa najbolj “krivo”. Ker NI nobenih osebnih zamer in spletk. Minister in predsednik vlade si bosta pa rokice umila. Objektivno. Po kirurško.”
Veliko stvari je šlo narobe in veliko stvari je treba urediti sistemsko
Bregantova je v zapisu priznala, da je veliko stvari šlo narobe in da je treba veliko stvari urediti sistemsko. Vrh sistema v zdravstvu in sociali pa sta po njenih besedah oba ministra in tudi predsednik vlade. Izpostavila je, da v Sloveniji ni dovolj ljudi, ki znajo in hočejo delati v zdravstvu in sociali, ter poudarila, da se namesto njihovega opolnomočenja in ureditve razmer s kaznovalno politiko in kriminalizacijo s samega vrha odločevalcev zabija še zadnji žebelj v krsto javnega zdravstva. Svoj zapis je sklenila z vprašanjem: “A se mi sploh zavedamo, kakšno brezsramno in licemerno svobodo smo si nakopali?!” Bregantova je že tudi v oddaji Vroča tema na Domovini opozorila, da gre pri tovrstnih dogodkih praviloma za sistemske napake in ne za to, da bi kdo namensko želel povzročiti škodo. Po njenem mnenju je zato na mestu sistemska analiza in seveda učenje iz napak – kar je v oddaji Tarča poudaril tudi strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar. Ljudje namreč delamo napake, sistemi pa morajo biti čim bolj robustni, da do napak prihaja kolikor se da redko. Dejstvo je, da je zdravstveni sistem kot tak, v Sloveniji razpadel.
Za komentar smo prosili tudi dr. Federica V. Potočnika, ki je sicer na študiju v tujini, zato o zadevi ve toliko, kot je bilo poročano v medijih. Po njegovi oceni se je ta vlada lotila izjemno kompleksnega zdravstvenega sistema brez ustrezne priprave. Če se politični projekti, kot je nova stranka, postavijo čez noč, se na vodenje vlade oz. ministrstva ne morejo ustrezno pripraviti. Posledično nimajo stvari pod kontrolo, kar se pozna v neredu, ki tam vlada. Odhodi z ministrstva in premestitve so odraz tega nereda, za katerega je seveda kriv vodja, torej minister Bešič Loredan.
📢Ko se minister za zdravstvo gre stresne teste v pregorelem sistemu, gre neizbežno nekaj hudo narobe.
👉In potem si drzne ovaditi pregorele zdravstvene delavce, ker ne zmorejo toliko stresa, kot bi ga on rad stestiral. Ne moreš verjeti.😳 https://t.co/lBcIMF0WUH— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) September 23, 2022
Prvi problem je monopol ZZZS
Glavna problema sta po oceni Potočnika dva. Prvi je monopol ZZZS, ki še vedno deluje po principu planskega gospodarstva, kjer vnaprej načrtuje, koliko posegov bo vsaka ustanova opravljala in koliko bo zanje plačevala – ne glede na kakršno koli ekonomsko logiko. Rešitev je Potočnik predlagal v odpiranju trga zavarovalnic. Naj več zavarovalnic ponudi svoja zavarovanja, ljudje naj prosto izbirajo. ZZZS pa naj določi minimalen obseg košarice, s čemer se prepreči, da bi zavarovalnice ponujale luknjaste pakete, npr. brez kemoterapije – košarica oz. pravila morajo biti jasno določena. S tem se ustvarja izbiro in konkurenco, da se bodo zavarovalnice z boljšo ponudbo trudile dobiti več zavarovancev. “Pri avtomobilih deluje: nikogar nisem srečal, ki bi na popravilo avta čakal dve leti,” je pripomnil specialist za nalezljive bolezni.
Drugi problem je centralno upravljanje bolnišnic
Drugi problem je po Potočnikovih besedah centralno upravljanje bolnišnic, s čimer onemogočajo konkurenco med zdravstvenimi ustanovami. Ta togost omejuje avtonomijo zdravstvenih zavodov, da bi sami odločali o kadrovski politiki, plačah in investicijah. Čakanje na navodila ministrstva ne more prinesti napredka. Rešitev je v decentralizaciji upravljanja zdravstvenih ustanov: naj vsak zavod upravlja s svojim denarjem, samostojno sklepa pogodbe z zavarovalnicami in naj konkurira z drugimi zdravstvenimi ustanovami, kdo bo bolj kakovostno poskrbel za paciente. Takrat se lahko pogovarjamo o objektivni odgovornosti zdravstvenih zavodov – dokler o vsem odloča minister, naj minister tudi odgovarja.
Sara Bertoncelj