Ni skrivnost, da so zmagovalci totalitarizem, antidemokracija, antislovenstvo, antinapredek. Smo pred obdobjem gospodarskega in družbenega nazadovanja. Totalitarizem slavi! Iz Evrope se umikamo na Balkan in pod Putinov dežnik. Polnjenje praznine rudniških jaškov postaja otipljiva možnost. Ubogi delavci, upokojenci in starejši. Oligarhija, najvišji stadij komunizma, slavi zmago!
Predvolilni čas je razgalil Slovenijo. Mogoče bo v prihodnosti označen kot pomembnejši od volitev. Pokazal je, kako je komunistična mentaliteta v Sloveniji še vedno živa in neskončno iznajdljiva. Prilagodila se je demokraciji. Zlorablja jo prek civilnodružbenih gibanj. Neprijavljene demonstracije niso pokazale samo ignoriranja pravne države, ampak so sporočale, kdo ima dejansko oblast. Združena lista v času, ko je v vladi, sama ali njeni sateliti, do zadušljivosti zalivajo z denarjem “civilno” družbo.
Osupljivo je, da so s totalitarno, protidemokratično miselnostjo najbolj prežeti tisti, ki v komunizmu niso živeli ali pa so bili takrat otroci. Poleg družinske vzgoje so krivi šolstvo in različni drugi dejavniki. Civilnodružbena gibanja so razkrila sistemsko krajo državnega denarja, ki poteka prek različnih “ekspertnih” skupin, ki so dobile desetine milijonov na račun ekspertiz za domove starejših ali študentska stanovanja. Ni skrivnost, da so centri za socialno delo denarnica Združene liste. Predvsem za financiranje in zaposlovanje njenih kadrov. Vojska, policija, kultura, znanost, zlasti pa sociala bodo znova žrtve civilnodružbenih gibanj.
Razmere so bile grozljive
Posebnost predvolilnega časa je njegovo trajanje. Začelo se je s Šarčevim odstopom januarja 2020. Namesto da bi bili v luči naglo napredujoče grozeče epidemije hvaležni, da Janez Janša in njegovi koalicijski partnerji prevzemajo nečloveško breme, odpravijo njegove pomanjkljivosti, so organizirali demonstracije, ki so bile občasno nasilne in grozeče. Pozivi k ubojem in za komuniste tipična nestrpnost so bili stalnica. Nekdanjiki na čelu s Kučanom, izjemno se je angažiral del SAZU, so ob pomoči RTVS in zasebnih velikih medijev ustvarjali stanje, ki spominja na predvečer državljanske vojne. Krop za žabe je premalo vrel. Posebno so bili na udaru oni, ki so pomagali vladi pri omejevanju epidemije. Fizično so napadali organizatorje zdravstvene pomoči, pripravljavce ukrepov … Razmere so bile grozljive.
Izstopali so Bratuškova in Fajonova s svojimi častilci povojnih pobojev. Nasilne razmere, ki so jih ustvarili v Sloveniji, je bil verjetno zmožen zdržati le Janša. Grozili so celo njegovim otrokom. Pri tem so imeli posebno vlogo in vpliv prišleki iz tistih delov Jugoslavije, ki so z njenim koncem največ izgubili. Ljubljanski pripadniki beograjske čaršije se v nekdanji jugoslovanski prestolnici niso nikoli tako uveljavili. Izjemno uspešno uporabljajo trde in mehke oblike političnega nasilja. Kot da gre za preživetje. To, in da ni bil nihče ubit, je edino pozitivno sporočilo njihovega divjanja. Milan Kučan, ki je dolgo slovel kot izjemen politični zvitež, v slovenski politični zgodovini bi ga primerjal le z Antonom Korošcem, je začel izgubljati čast in dostojanstvo. Pravzaprav je sporočil, kakšen čudež je, da smo ob njem in z njim prišli do države.
Alternativa Golobovi vladi bo potrebna kmalu
Slovenija je preživela dramatične mesece. Potrebne bodo resne analize preteklega obdobja, kajti slovenska demokracija je na robu preživetja. Filozofija egiptovskih loncev mesa prevladuje. Ko se v zaščito demokracije oglašajo tisti, ki so simbol krvave partijske represije, Kučan, Roter in podobni, ni dovolj samo ugotavljati bolezenskega stanja slovenske družbe, ampak je treba iskati učinkovite medikamente za njeno preživetje.
Doživeli smo poraz, ki ga ni nihče pričakoval. Edino pozitivno dejstvo je, da bo levica v parlamentu. Ne prenese oblasti. Najedala jo bo od znotraj. Ne SDS ne NSi nista doživeli poraza. Zvodeneli so oni, ki se niso sposobni opredeliti.
Dr. Stane Granda