Argumente v podporo zakonu o vladi so predstavili Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda), Luka Mesec (Levica) in Dominika Švarc Pipan (SD). Proti zakonu pa so bili Branko Grims iz SDS-a, Aleš Primc (Gibanje za otroke in družine), Marko Balažic (SLS), Andrej Umek, Boštjan M. Turk (Nova ljudska stranka Slovenije) in Vili Kovačič (Društvo davkoplačevalci se ne damo).

Je referendum nagajanje vladi ali skrb za davkoplačevalce? Bomo z reorganizacijo dobili učinkovitejša ministrstva ali pa gre le za zagotavljanje najvišjih mest za neizvoljene politike – to so bile dileme, ki so jih skušali razčistiti v soočenju. Pa tudi, kdo zavaja pri določenih trditvah.

Soočenje je vodila Erika Žnidaršič.

"Pri tem zakonu mi ves čas govorimo o ministrstvih, ne kot v prispevku, kjer so mešali ministra in ministrstva, ministrstvo je več od ministra, pomeni samo osebo, ki ga vodi, plus aparat, plus materialni stroški, plus programi, ki so potem v proračunu, zaradi tega je ustanovitev vsakega ministrstva zelo draga zadeva za slovenske davkoplačevalce in za njih v resnici gre," je Branko Grims v uvodu pojasnil, zakaj so v stranki SDS proti zakonu o vladi. "Ta vlada nepojmljivo zapravlja. Za 1,7 milijarde evrov je povečala javno porabo," je nadaljeval Grims, nato pa ga je prekinila voditeljica rekoč, da je tema pogovora zakon o vladi in ne proračun. "Začel sem nizati ključne argumente za ta referendum, gospa, za denar gre, zato, da ta vlada izčrpava Slovence in Slovenke z višanjem davkov, zato nabija nove davke, zato najboljši podjetniki že odhajajo v tujino, zato imamo v enem mesecu 7000 novih nezaposlenih," je odvrnil Grims in dodal, da je treba biti proti in tako "končati to zapravljanje".

"Zakon o vladi je organizacijski akt, naša smola, smola te države je, da je ta organizacijski akt zapisan v zakonski materiji, ne kot uredba, kot to poznajo vse preostale evropske države. Precedens je, kadar koli in kjer koli, da imamo referendum, da se v bistvu ljudstvo odloča, ali demokratično izvoljena vlada ima pravico organizirati svoje delo na način, da bo lahko učinkovito uresničila zaveze, ki jih je obljubila svojim volivkam in volivcem," je pojasnila ministrica Sanja Ajanović Hovnik in dodala, da so te obljube zapisane v koalicijski pogodbi. Gre za digitalno preobrazbo družbe, obravnavanje podnebne in okoljske krize, prihodnost za mlade in starejše, stanovanjska politika in zdravje, je naštela in dodala, da vlada uresničitev teh zavez načrtuje z reorganizacijo delovanja na način, da bo ustanovila ministrstva, ki bodo vsebinsko povezovala resorje.

Voditeljica je poudarila, da javnomnenjske ankete kažejo, da ima prav zakon o vladi od vseh treh zakonov, ki bodo na referendumskem trojčku, najnižjo podporo. "Zato, ker je veliko manipulacij, veliko govorimo o ne vem kakšnih stroških, ne povemo pa, da sam referendum davkoplačevalce stane pet milijonov evrov, nobeni potencialni stroški ne morejo doseči teh petih milijonov evrov," je Ajanović Hovnik pojasnila, da bo največji strošek referendum, ne pa reorganizacija ministrstev.

Razprava ZA in PROTI

Luka Mesec, koordinator Levice in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je bil soočen z dejstvom, da je poleti napovedoval, da novega ministrstva za solidarno prihodnost ne bo, zdaj pa si je očitno premislil. V odgovoru je najprej pojasnil osnove organiziranosti vlade. Koalicija s koalicijsko pogodbo določi prioritete, z zakonom o vladi pa prilagodi organizacijo dela, da bo te prioritete lahko izvedla. Med prioritetami so stanovanja. "Trenutno imamo neki sektor v kleti ministrstva za okolje in prostor z nekaj ljudmi, tako se ne da izvesti projekta gradnje 20.000 najemnih stanovanj," je pojasnil. "Podnebje je tudi razpršeno čez nekaj resorjev in tako se ne da pripraviti učinkovite podnebne politike. Zato je potrebno ministrstvo za solidarno prihodnost," je dejal Mesec. Poleti, ko se je temu ministrstvu odpovedal, je želel predvsem čim prej začeti delati projekt stanovanj, ni želel izgubljati časa do januarja, da se zadeva premakne. Sam je odločitev o tem, kako z delitvijo ministrstev, že sprejel, ampak čaka na notranjo odločitev stranke, kako naprej.

Branko Grims (SDS) je bil soočen z izjavo strankarskega kolega Jožeta Tanka, ki je pred desetimi leti, 24. februarja 2012, dejal: "Še nikoli v slovenski parlamentarni zgodovini se ni zgodilo, da bi opozicija nasprotovala organizaciji dela izvoljene vlade. Vložitev ustavne presoje [zakona o vladi] pomeni namreč nagajanje vladi." Voditeljica ga je vprašala, kako to komentira.
Grims na vprašanje ni odgovoril, temveč se je vrnil na Meščevo izvajanje. "Ravnokar smo gledali basen o lisici Mescu in kislem grozdju ministrstva," je dejal in dodal, da je Mesec ugotovil, da če bo "to šlo na dva dela, bosta vsak zase v seštevku večja, vsak zase bo pa manjši, zato je težava". "Tisto, o čemer je SDS govoril, je razporeditev ministrov," je rekel in še, da nobena vlada do zdaj ni imela takšnega števila ministrstev od uvedbe nove ustave naprej.

Voditeljica je Grimsa znova soočila s Tankovo izjavo, da je takšno početje nagajanje vladi. Grims znova ni odgovoril, temveč je naštel, da še nikoli nismo bili priča temu, da bi z rekordne rasti BDP-ja v pol leta padli na skoraj ničelno rast, zdaj pa bi se vlada rada še bolj širila in bila posledično – po Grimsovem mnenju – še bolj neoperativna. Voditeljica je Grimsa znova povprašala za komentar Tankove izjave, Grims se je neposrednemu odgovoru spet izognil.

Podoben izziv je bil namenjen pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan, ki prihaja iz SD-ja. Prav stranka SD je bila pred desetimi leti pobudnica presoje ustavnosti zakona o vladi. Švarc Pipan se je odzvala z besedami, da gre za mešanje jabolk in hrušk. Nasprotovanje organizaciji vlade skozi referendum je po njenem mnenju nekaj popolnoma drugega kot presoja ustavnosti nekega zakona, saj gre tam za vprašanje spoštovanja osnov pravne države in sistemske skladnosti pravnega reda. Pri referendumu pa predlagatelji vladi ne očitajo nespoštovanja pravne države, ampak zgolj to, da se s takšno organizacijo pač ne strinjajo, je navedla. Švarc Pipan je Grimsa obtožila laganja in podala primer. Grims je dejal, da bo Slovenija absolutni rekorder v Evropi po številu ministrstev. Medtem pa ima Luksemburg kar 24 ministrstev na zgolj pol milijona prebivalcev, je navedla. Grims poleg tega pravi, da je treba ločevati med ministrstvi in ministri. "Vlade so organizirane na različne načine, nekatere imajo isto število ministrstev in ministrov – en minister na ministrstvo. Nekatere pa imajo manj ministrstev, pa trikrat več ministrov, ki so v vladi enakovredni. Med takšnimi je tudi nekaj držav, ki po raziskavi svetovne banke spadajo med najučinkovitejše vlade na svetu," je zatrdila.

Aleš Primc (Gibanje za otroke in družine) je povedal, da je prejšnja vlada ustanovila tri "pomembne institucije". "Urad za demografijo, ker ima Slovenija že 40 let prenizko rodnost za naravno obnavljanje prebivalstva in je nujno treba na tem področju narediti nekaj, potem je tu avtocestna policija, ki je izjemno pomemben segment varnosti ne samo v cestnem prometu, ampak tudi z vidika kriminalitete, in še muzej slovenske osamosvojitve, ki je pomembna institucija za ohranjanje spomina na prelomne čase, ko je Slovenija dobila svojo državo," je povedal in dodal, da je nova vlada nato "prišla in vse tri pomembne institucije za narod ukinila".

Luka Mesec (Levica) je v odgovor Primcu pojasnil, zakaj je ukinil urad za demografijo. "Namesto urada za demografijo, kjer, pardon, niste počeli ničesar koristnega za državo, bomo ustanovili ministrstvo, ki se bo ukvarjalo s stanovanji. Če smo pri družinskih politikah, zakaj danes ljudje nimajo otrok? Zato ker v tej državi komaj pridejo do strehe nad glavo in meni se zdi družbeno koristno imeti ministrstvo, ki se bo ukvarjalo s stanovanji," je pojasnil Mesec. Primca je vprašal, zakaj meni, da je Janševa vlada imela pravico ustanavljati "pomembne institucije", kot jih je imenoval, Golobovi vladi, ki je dobila poln mandat volivcev, pa to pravico odrekajo. Če želimo povečati rodnost, potrebujemo ministrstvo za stanovanja, je bil neposreden Mesec.

Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) je poudarila, da argumenti nasprotne strani pogosto temeljijo na ksenofobiji, homofobiji, mizoginiji ter epistemofobiji. Po njenih besedah gre za "propagando, ki ne sodi več v ta čas". "Naša vlada, takšna kot si je želela biti, niti še ni uspela začeti delati, pa mečete kritike pod noge, česar noben razumen človek ne bo naredil, ampak bo počakal, da bo videl, kaj bo naredila. In šele potem bo nastopil z argumentirano kritiko, tako se dela v razvitih družbah in v razvitih državah," je opozorila in dodala, da "izobrazba ne pokaže širine človeka". V nedeljo na referendumu je nato pozvala h glasovanju za.

Marko Balažic (SLS) je navzoče najprej zaprosil, če bi se lahko držali tematike, saj so govorci pred njim ponekod precej odtavali na druge teme. "Če se primerjamo z Evropo, imamo težavo, da zakon o vladi sploh imamo. To je posledica tega, da se je takrat Janezu Drnovšku mudilo organizirati stvari, kakor jih je želel organizirati, in smo, kjer smo danes. Če govorimo konkretno o tem zakonu, gre za popolnoma napačen signal davkoplačevalcem. Imamo negotove razmere, davki se povečujejo iz dneva v dan, nazadnje ste, draga vlada, davke dvignili espejem," je navedel Balažic in dodal, da na drugi strani opazujemo, kako se vlada širi, kar je "neokusno".

Andrej Umek (Zbor za republiko, Inštitut za analize in dialog) je navedel, da se z drobljenjem ministrstev in njihovo povečavo zgodi, da se nekoč sekundarne tematike dvignejo na ministrsko raven, s tem pa je upravljanje oteženo. Piramida upravljanja ne sme biti ne preozka ne preširoka, treba je najti dober kompromis. Kot problematičen vidik zakona o vladi je omenil prenos inovacij na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Po Umkovih besedah so inovacije tipična stvar gospodarstva. Posledica prenosa pa bi lahko bil še večji pritisk na denar, namenjen raziskovanju, je dejal.

Boštjan M. Turk je opozoril, da je užaljen zaradi "sovražnega govora", ki naj bi ga izrekla Klakočar Zupančič, zato je izrazil pričakovanje, da ga bo "televizija zaščitila". Glede navedb v prispevku med oddajo, koliko ministrstev imajo države po Evropi, je dejal, da "imajo vse te države nekajkrat več prebivalcev". Vlada po njegovi oceni sama s sabo prihaja v protislovje. Švarc Pipan je njegov komentar pospremila z: "Gospod Turk, kaj pa Luksemburg?"

Vili Kovačič (Društvo davkoplačevalci se ne damo) je citiral izjavo enega od organizatorjev referenduma o vodah, Rožmana: "Tokrat ne bomo tiho. Čas je, da bobu rečemo bob. Nova vlada z Golobom in Svobodo na čelu je v mnogih pogledih obravnavanja okolja in narave ter še česa drugega precej slabša od prejšnje Janševe. Pa če si to priznate ali ne priznate. Odločila se je namreč za še krutejši korak zoper okolje. Okolje bi rada izročila v roke onesnaževalcev v energetiki. Če jih v nedeljo ne udarimo po prstih, se zna zgoditi, da se bomo poslovili od zadnjih slovenskih divjih rečnih odsekov."

Celotno oddajo si oglejte v spodnjem posnetku.