Ukrep je bil avgusta uveden za delodajalce, ki zaradi posledic poplav in plazov zaposlenim začasno niso mogli zagotavljati dela zaradi poplavljenih poslovnih prostorov ali drugih okoliščin, ki so onemogočale delo.

Kot so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje, je bila od avgusta pravica do te pomoči priznana 425 delodajalcem za 4346 delavcev. Za avgust so jo priznali 129 delodajalcem za 1529 zaposlenih, za september 31 delodajalcem za 159 zaposlenih, za oktober pa 265 delodajalcem za 2658 zaposlenih.

Prva izplačila subvencij iz tega naslova so izvedli oktobra. Ocenili so, da bo zanje potrebnih 1,1 milijona evrov, na koncu so izplačali 894.631 evrov. Izplačila je glede na podaljšanje ukrepa pričakovati še nekaj mesecev.

Nadomestilo plače delavca na začasnem čakanju na delo sicer znaša 80 odstotkov nadomestila plače in ne sme biti nižje od minimalne plače. Država je delodajalcem zagotovila povračilo v višini delnega povračila nadomestila plače v višini 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II), pri čemer je višino nadomestila omejila z višino povprečne mesečne plače v državi za maj 2023.

Celotne predvidene finančne posledice ukrepa niso znane, samo za podaljšanje do konca novembra pa so ocenjene v višini 2,5 milijona evrov.

V avgustovskih poplavah prizadetim delodajalcem je še naprej na voljo tudi ukrep višje sile, ki ga je do konca letošnjega leta prav tako zagotovila novela zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč.

To možnost lahko delodajalec uveljavlja za v poplavah prizadete delavce. Višja sila se namreč nanaša na delavčevo nezmožnost prihoda na delo, njegovo nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj, kot so odpravljanje škode, zavarovanje življenja, zdravja ljudi, živali, odvračanje in preprečevanje škode, ter na druge okoliščine, ki zaposlenemu onemogočajo delo, denimo zagotavljanje varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev.

Nadomestilo plače iz tega naslova lahko delavec prejema za čas trajanja okoliščin višje sile, določeno pa je v višini 80 odstotkov osnove, to je povprečne mesečne plače za poln delovni čas zadnjih treh mesecev, pri čemer ne sme biti nižje od minimalne plače. Izplačana nadomestila plač delavcev v primeru višje sile država krije v celoti.