Slovenske banke so v odlični kondiciji in poslujejo zdravo ter stabilno, je bilo slišati na današnji novinarski konferenci v organizaciji Združenja bank Slovenije. Ob rekordni likvidnosti so polno pripravljene nadalje podpirati razvoj. Imajo pa pri tem pričakovanja do države, še naprej jih močno žulijo omejitve pri posojilih prebivalstvu.

Predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in prvi mož NLB Blaž Brodnjak je ponovil, da so bančniki v letih koronske krize odigrali eno osrednjih vlog pri obvladovanju razmer in so soodgovorni za to, da so gospodarske razmere v Sloveniji trenutno tako dobre.

Obeta se obdobje nizkih obrestnih mer

Kljub izzivom, ki jih prinašata nadaljevanje obdobja nizkih obrestnih mer in pritisk na dobičkonosnost bank, kapitalska trdnost in visoka likvidnost omogočata, da je sistem tudi ob iztekanju protikoronskh ukrepov zavezan podpori gospodarstvu in prebivalstvu, je prepričana direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo.

Vloga bank bo po njenih navedbah izjemno pomembna tudi pri financiranju okrevanja in zelenega ter digitalnega prehoda. Najmanj tretjino sredstev za razvojne naložbe bo moral zagotoviti bančni sektor, slovenski pa je na to zelo dobro pripravljen, je strnila.

Banke morajo biti podpora prebivalstvu in podjetjem

Ob pripravljenosti bank, da podprejo prebivalstvo in podjetja, mora država zagotoviti, da bančni sistem to lahko počne po primerljivih pogojih kot drugi v EU, je povedala. Omenila je primerljivo davčno obravnavo, enake možnosti uporabe digitalizacije in enake pogoje opravljanja vloge finančnega posrednika oziroma kreditiranja.

Združenje bank že lep čas močno žuli makrobonitetni ukrep Banke Slovenije oziroma njen zavezujoči sklep na področju potrošniških posojil. Ta je po besedah Zadravec Caprirolove nelogičen. Slovenska gospodinjstva so med manj zadolženimi v Evropi in bi lahko podprla potrošnjo ter s tem gospodarstvo, je prepričana.

Režim omejevanja žaljiv

Še bolj oster je bil Brodnjak. Slovenski režim omejevanja kreditne sposobnosti prebivalstva je po njegovem prepričanju unikaten, žaljiv do več 100.000 Slovencev in nesprejemljiv. Slovenija ni le Ljubljana z okolico, je opozoril. Po njegovi oceni je povprečno gospodinjstvo na vzhodu Slovenije v bančnem sistemu kreditno nesposobno, z dvigom minimalne plače bo takšnih še več.

Prepričan je, da gre za elementarno nerazumevanje načina življenja Slovencev. Brodnjak meni, da si nobena ustanova ne bi smela lastiti pravice na tak način poseči v finančno neodvisnost ljudi. Vse akterje poziva k poglobljenemu dialogu, kakšno družbo bi si želeli v smislu finančne vključenosti.

Ne strinjajo se z omejitvami po plačilu obveznosti

Banke so pripravljene pristati na omejitev ročnosti potrošniških posojil, ne strinjajo pa se s tem, da mora potrošniku kot po poplačilu kreditne obveznosti ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ne gre za naš dobiček, banke bomo dobičkonosne tudi ob tem sklepu, gre za omejevanje finančnih zmožnosti prebivalstva, je izpostavil Brodnjak.

Zaradi tega imajo omejeno dejavnost

Ti ukrepi so po prepričanju bank tudi diskriminatorni, saj motijo konkurenco v tržnem gospodarstvu. Bankam je dejavnost omejena, druge družbe, ki niso deležne nikakršnega nadzora, pa prevzemajo vlogo finančnih posrednikov, ljudem posojajo denar po višjih obrestnih merah in jih potiskajo v velika tveganja.

Bančniki po Brodnjakovih besedah pričakujejo le primerljive pogoje za gospodarjenje kot drugje v EU oziroma evrskem območju. Ker dialoga z Banko Slovenije ni, se bodo ob nadaljevanju takšnega stanja prisiljeni obrniti na evropske ustanove, je sklenil.