Nemčija, ki je že jasno dala vedeti, da v upanju na diplomatsko rešitev Ukrajini v nasprotju z več drugimi državami ne namerava pošiljati orožja, je Ukrajini ponudila 5 tisoč čelad, ki bi ji pomagale pred morebitno rusko invazijo, s čimer je izzvala ogorčenje mnogih, župan Kijeva, Vitali Kličko, pa je dejal, da ga je obnašanje nemške vlade pustilo brez besed.
Ob kopičenju na tisoče ruskih vojakov ob meji z Ukrajino se krepi strah pred izbruhom večjega konflikta. Po pozivih Kijeva zahodnim zaveznicam, naj ji pomagajo okrepiti obrambne zmogljivosti, sta ZDA in Velika Britanija državi že dostavili orožje, baltske države pa to še nameravajo storiti. Nemčiji se to ni zdela pametna ideja, zato je poziv Ukrajine k pošiljki orožja zavrnila, po poročanju The Wall Street Journal pa naj bi Nemčija domnevno tudi Estoniji preprečila, da bi Ukrajini zagotovila vojaško podporo nemškega porekla.
Nemška vlada je enotna glede pošiljanja orožja
Po poročanju časnika Bild naj bi nemška vlada prejela prošnjo za pomoč Ukrajine, v kateri naj bi ta navedla, da potrebuje 100 tisoč bojnih čelad in taktičnih jopičev, na kar pa se je Nemčija s pošiljanjem čelad tudi odzvala. Poziv k pošiljanju orožja je Nemčija zavrnila po tem, ko je nemški kancler Olaf Scholz nedavno na tiskovni konferenci povedal, da v zadnjih letih “Nemčija ni podprla izvoza smrtonosnega orožja”, poroča DW.
“Pošiljke orožja v tem trenutku ne bi pomagale – glede tega se v vladi strinjamo,” je dejala nemška ministrica za obrambo Christine Lambrecht za časopis Welt am Sonntag.
Ukrajina čelade sprejela s prezirom
Ponudba 5 tisoččelad s strani Nemčije je med ukrajinskimi ministri izzvala ogorčenje, kijevski župan Vitali Kličko pa je ponudbo zavrnil, češ da gre za šalo in da je ostal brez besed. “Obrambno ministrstvo se očitno ne zaveda, da smo soočeni z odlično opremljenimi ruskimi silami, ki lahko kadar koli začnejo novo invazijo na Ukrajino,” je Kličko povedal za časnik Bild.
“Kakšno podporo bo Nemčija poslala naslednjič?” je vprašal. “Blazine?”
Ukrajina potrebuje “obrambno orožje”
Medtem ko se Nemčija in Francija raje zanašata na mirno rešitev krizne situacije med Rusijo in Ukrajino, da bi poskušali preprečiti morebitno soočenje (štiri države so se srečale v sredo na pogovorih v Parizu), pa Nato in ZDA poskušata oborožiti Ukrajino – da bi se lahko branila sama — brez pošiljanja vojakov v državo. Ukrajina ni članica zahodnega vojaškega zavezništva, zato je organizacija ni dolžna braniti. Prav tako ni članica EU, čeprav si želi biti članica obeh.
Nemčija je zadržana
Nemčija je tudi geopolitično in gospodarsko v težavnem položaju, ko gre za Rusijo – državo, s katero ima tradicionalno močne trgovinske vezi. Trenutne napetosti so se osredotočile na usodo projekta plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo in Nemčijo. S plinovodom naj bi povečali dobavo ruskega plina v EU (ta že zdaj dobavlja okoli 40 % zemeljskega plina v bloku) tako, da jih bo peljal neposredno v Nemčijo, mimo Ukrajine. Nepripravljenost Nemčije, da bi Ukrajini poslala obrambno orožje, ima verjetno tudi korenine v 20. stoletju, saj so brazgotine prve in druge svetovne vojne globoko zasidrane v nemško politično vest, zaradi česar je lahka tarča kritik in morebitne obsodbe, če se vplete v vojaške spopade.
Tanja Brkić