Poraba vina v zadnjih letih vztrajno upada. Proizvodnja vina je medletno upadla za 19 odstotkov na 589.100 hektolitrov, potrošnja pa za skoraj sedem odstotkov na 711.300 hektolitrov. Stopnja samooskrbe z vinom je bila v opazovanem tržnem letu, ki ga je zaznamovalo okrevanje po epidemiji covida-19, tako 83-odstotna, kar je 12 odstotnih točk manj kot leto pred tem, je objavil statistični urad. Tudi ta kazalnik se v zadnjih letih občutno slabša, Slovenija tako ni več samooskrbna niti pri belih vinih.
Bela vina so sicer v minulem letu predstavljala 71 odstotkov skupne proizvodnje vin v Sloveniji, glede na kakovost pa so najvišji delež, to je 64-odstotni, predstavljala vina z zaščiteno označbo porekla. Ostali delež so si razdelila vina z zaščitenim geografskim poreklom, sortna vina in druga vina. Delež belih vin se zadnja leta krepi. Pri potrošnji vin so medtem bela vina predstavljala 72-odstotni delež, delež vin z zaščiteno označbo porekla pa je bil 57-odstoten.
Uvoz vin je v minulem tržnem letu dosegel 90.050 hektolitrov, medtem ko je bil v letu pred tem pri 90.350 hektolitrov. Izvoz vin pa je v tržnem letu 2021/2022 dosegel 57.920 hektolitrov, kar je 34 odstotkov manj kot v letu pred tem.
Lani odkupljenega manj kravjega mleka
S kmetijskih gospodarstev je bilo lani odkupljenih okrog 575.000 ton kravjega mleka, kar je 2,3 odstotka manj kot predlani. Tudi decembra je bil odkup mleka manjši kot leto prej. Mlekarne so zmanjšale proizvodnjo vseh mlečnih izdelkov razen konzumnega mleka, je danes objavil državni statistični urad.
Količinsko je odkup decembra lani znašal okoli 46.200 ton in bil za tri odstotke manjši kot decembra predlani in za 4,7 odstotka večji kot novembra. Statistični urad zaradi poletne suše tudi v prvih letošnjih mesecih pričakuje nekoliko manjšo prirejo mleka kot v enakem obdobju lani.
Povečanje pri proizvodnji masla (za več kot 57 odstotkov) in konzumnega mleka (za skoraj 32 odstotkov) na mesečni ravni je predvsem posledica majhne proizvodnje v novembru. Mlekarne so proizvedle tudi več smetane (za dva odstotka). Zmanjšale pa so proizvodnjo drugih skupin mlečnih izdelkov: mleka v prahu za skoraj 51 odstotkov, sira za skoraj 11 odstotkov in tudi fermentiranih mlečnih izdelkov za več kot sedem odstotkov.
V primerjavi s prejšnjim decembrom je bilo mleka v prahu proizvedenega za več kot dve tretjini manj, sira za skoraj 21 odstotkov, smetane in masla za skoraj 12 odstotkov ter fermentiranih mlečnih izdelkov za več kot tri odstotke manj. Povečali so le proizvodnjo konzumnega mleka, za več kot šest odstotkov. Statistični urad je napovedal, da bo podatke o letni proizvodnji v 2022 podrobneje komentiral v objavi 14. februarja.
Mlekarne v EU so v prvih 11 mesecih lani zbrale za 0,1 odstotka manj kravjega mleka kot v primerljivem obdobju predhodnega leta in zmanjšale proizvodnjo vseh skupin mlečnih izdelkov razen smetane in posnetega mleka v prahu. Novembra je bila zbrana količina mleka za 1,9 odstotka večja kot novembra predlani.
Odkupna cena mleka v EU se je zvišala že 22. mesec zapored, tokrat za dva odstotka, in je znašala 0,578 evra na kilogram. V decembru je pričakovati rahel dvig cene, v januarju pa njeno znižanje, pravi slovenski statistični urad.
V lanskem tržnem letu pridelali 40 odstotkov manj krompirja
Pridelovalci v Sloveniji so v tržnem letu 2021/2022 pridelali 64.000 ton krompirja, kar je 40 odstotkov manj kot leto prej. Proizvodnja žit se je zmanjšala za sedem odstotkov na 701.000 ton, proizvodnja zelenjave pa za 18 odstotkov na 115.000 ton, je danes objavil statistični urad.
Prebivalec Slovenije je med predlanskim julijem in lanskim junijem v povprečju porabil 120 kilogramov žit. Od tega je bilo 65 odstotkov ali 78 kilogramov navadne pšenice.
Domača potrošnja žit je med predlanskim julijem in lanskim junijem znašala 804.000 ton. Od tega je bilo 42 odstotkov ali 338.000 ton koruze v zrnju in 26 odstotkov ali 210.000 ton navadne pšenice.
