Zimske olimpijske igre na Planici? Zakaj pa ne, pravijo v OKS

Bodo Avstrija, Italija in Slovenija v kratkem podale skupno olimpijsko kandidaturo?

Antun Katalenić
15. 2. 2022, 19.04
Deli članek:

Izjemni uspehi slovenskih športnic in športnikov v Pekingu so na sončni strani Alp še okrepili željo, da bi zimske olimpijske igre kdaj organizirali tudi v Sloveniji.

Bobo
Bomo olimpijske tekme v skokih lahko spremljali tudi pri nas?

Nov impulz k ideji iger pri nas je prišel iz Avstrije, kjer je tamkajšnji olimpijski komite potrdil namigovanja, nadalje pa je pismo podpore prišlo še iz pisarne koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja. Koroška bi s tem rada oživila pobudo treh dežel, znano pod nazivom Senza confini (Brez meja), s katero so se Avstrija, Italija in Slovenija v 90. letih prejšnjega stoletja že potegovale za zimske olimpijske igre, nazadnje za igre 2006, ki jih je nato dobil Torino. V Kaiserjevi pisarni so ob tem pripisali, da se mora kandidatura nasloniti na osnovna olimpijska načela, je poročala avstrijska tiskovna agencija.

STA
Koroški deželni glavar Peter Kaiser je zaenkrat najglasnejši podpornik ideje soorganizacije iger.

Trajnostne igre

»Če se bo Mednarodni olimpijski komite vrnil k trajnostno naravnanim igram, izvornim idejam Coubertina (Pierre Coubertin je ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja, op. STA), da bomo gostili igre, ki povezujejo ljudi, in z mislijo na vnuke, za katere bomo naravo ohranili nedotaknjeno in le izboljšali že obstoječo infrastrukturo, si igre kaj lahko predstavljamo,« so zapisali in posredno predstavili, kako si zamišljajo zimske olimpijske igre treh dežel. Idejo koroške deželne vlade so zdaj pozdravili tudi pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS). »Ta ideja se stalno obuja, večkrat o njej razpravljamo na različnih sestankih, a vsebinsko še nismo bili tako daleč, da bi resno razpravljali o novi kandidaturi,« je za STA v Pekingu potrdil generalni sekretar OKS Blaž Perko.

Profimedia
Kljub maloštevilčnosti, se slovenska reprezentanca uvršča med uspešnejše države iger v Pekingu.

Obstoječa infrastruktura

Pravila Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) sicer velevajo, da se lahko za organizacijo iger prijavi zgolj ena država, kar pa ne omejuje organizatorja pri tem, da bi določene dogodke organiziral prek meja, s čimer bi lahko breme stroškov prerazporedil. »Stoodstotno sem prepričan, da bi bil MOK zelo dovzeten za čezmejno kandidaturo,« je minuli teden dejal predsednik avstrijskega komiteja Peter Stoss. Glavna prednost skupne kandidature naj bi bili majhni stroški in trajnost projekta, saj ima regija s smučarsko areno v Beljaku, nordijskim centrom Planica, smučišči Simonhöhe, Bad Kleinkirchheim in Trbiž, stezo za bob v Weissenseeju ter novimi dvoranami v Beljaku in Celovcu praktično že vso obstoječo infrastrukturo, poroča STA.

Bobo
Poleg finančnih, bi lahko organizatorji imeli tudi okoljske oz. vremenske skrbi.

Iz omenjenega je jasno, da bodo tisti, željni organizacije iger 2034, stavili ravno na to, da ne bodo obljubljali megalomanskih projektov in velikih novih prog, stadionov in dvoran, temveč bodo le obnovili obstoječo infrastrukturo. Nazadnje se je projekt Senza confini potegoval za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2006, ki jih je nato gostil Torino. Kar ne bo šlo v prid morebitni kandidaturi, je dejstvo, da je bila Italiji zaupana že organizacija ZOI 2024, ki jih bosta gostila Milano in Cortina d'Ampezzo. Država oziroma države gostiteljice ZOI 2030 ostajajo neznanka, želja pri Avstrijcih pa je, da bi pripadle kateri drugi celini, s čimer bi verjetno organizacija leta 2034 znova pripadla Evropi.

Ideja o lastni organizaciji iger je bila pri OKS leta 2009 zatrta že v kali, češ da bi šlo za enormen strošek. 

Vprašljiva podpora ljudi

Alpska Avstrija je nenehno med kandidati za organizacijo iger, tako je denimo Gradec kandidiral tudi za izvedbo letošnjih ZOI, a je mestni svet pod pritiskom javnosti od tega odstopil. Če bi takrat v svoji nameri uspeli, pa ne bi bilo možno izključiti niti, da bi določene smučarske tekme te dni potekale tudi v Mariboru, kot je svoj čas obljubljal zdaj že nekdanji župan Gradca Siegfried Nagl. O lastni kandidaturi so svoj čas razmišljali tudi na Gorenjskem, ko je zaživela ideja o ZOI Bled 2018, a je bil projekt kaj kmalu označen kot finančno neizvedljiv, zato ga tudi OKS ni podprl. Od 19 članov izvršnega odbora OKS, ki jih je bilo prisotnih 12, predloga, da bi odobrili kandidaturo za OI, takrat ni podprl nihče.

Predlagana območja 13 tekmovalnih prizorišč so bila na Gorenjskem, v Ljubljani in na Mariborskem Pohorju. Analiza tega predloga iz leta 2009, ki ga je pripravil Inštitut za turizem Ekonomske fakultete v Ljubljani, je kazala, da bi bilo treba za investicije nameniti 2,7 milijarde evrov, proračun same organizacije pa bi bil več kot 800 milijonov evrov. Predlog za igre leta 2034, ki je očitno najbolj živ v Avstriji, ima možnosti prav zato, ker poskuša biti finančno karseda vzdržen, s čimer bi si lahko pridobil simpatije državljanov. Kar za zdaj ni jasno, je, ali ima MOK kaj posluha za takšne minimalistične podvige.