DL: Boj za vodo - Krupa je izgubljena, Kolpa že opozarja

3.5.2023 | 14:10

Andrej Kavšek: »Birokratski mlini so huda reč, saj se je treba pri pripravi projektov – poleg vsebine, ki je po navadi prezrta – bolj bojevati za vsako črko, vejico, odstavek.« (Foto: M. G.)

Vodne vire poleg podnebnih sprememb ogroža tudi razpršena poseljenost – Kako zaščititi črnega močerila, ki je znak, da je voda zdrava – Povečane vrednosti mikroplastike v Lahinji, kemikalije vse bolj onesnažujejo zemljo – Direktor Komunale: Belokranjci za zdaj pijemo čisto vodo – Državljanska nepokorščina?

Bela krajina je v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami nadpovprečno bogata z vodami, kar je sicer razveseljivo, a vprašanje je, ali se ljudje na tem območju dovolj zavedajo, kako hitro se lahko to stanje spremeni. Krupa je s svojo zgodbo pred leti na to že opozorila in je kot osrednje vodno zajetje za vselej izgubljena.

Več kot dvesto popisanih vodnih virov in jam je pravo naravno bogastvo ne ravno velike kraške pokrajine, ki pa je ekološko zelo občutljiva in ranljiva. O tem, kaj lahko naredimo, da bodo podzemne in talne vode ter izviri čistejši in kakovostnejši, je beseda tekla na okrogli mizi z naslovom Ogroženost in varovanje belokranjskih voda, ki so jo med številnimi dogodki ob praznovanju črnomaljskega občinskega praznika pripravili člani društva Proteus, gibanja za naravo in okolje Bela krajina.

»Že pred desetimi leti je dr. Dušan Plut po večkrat opravljenih raziskavah opozoril, da gredo parametri kakovosti vseh naših voda žal navzdol, lanska onesnaženost zaradi iztekanja fekalij v kopalne vode na Kolpi v Primostku pri Metliki pa nas je udarila. Nismo se hoteli takoj panično odzvati, zdaj pa je čas, ko je treba nemudoma ukrepati in prižgati alarm, da ne bi bilo jutri prepozno,« je prepričan predsednik društva Blaž Heij.

Poleg reke Krupe pri Semiču, kjer se vrednosti polikloriranih bifenilov (PCB) po letu 1984, ko je bilo odkrito močno onesnaževanje, še vedno spreminjajo, se kot mogoč vir onesnaževanja omenja tudi Petrolova bioplinarna v Lokvah pri Črnomlju – zaradi gnojenja z digestatom, njihovim odpadnim proizvodom, ki vsebuje dušik in ga brezplačno ponujajo okoliškim kmetom kot gnojilo. Pri raziskavah so v zemlji namreč našli težke kovine.

Sklepe z okrogle mize morajo slišati tudi v Ljubljani, poudarjajo udeleženci. (Foto: M. G.)

»Ekološko občutljivost naših voda poleg podnebnih sprememb povečuje tudi prostorska poseljenost, saj tako nastaja razpršeno onesnaževanje in gospodarska obremenitev območij v bližini vodovarstvenih zajetij,« opozarja belokranjski rojak, geograf in pedagog, tudi član društva Proteus, dr. Dušan Plut. Nekoliko zaskrbljeno je opozoril na pretok reke Kolpe, ki se je pri Metliki v zadnjih 30 letih, zlasti julija in avgusta, bistveno, skoraj za tretjino, zmanjšal, temperatura vode pa se je v tem obdobju v posameznih primerih zvišala celo za tri stopinje in se povzpela vse do 28 stopinj.

»Kakovost vode v Kolpi je stvar tvornega ravnanja pristojnih, politike in stroke, na obeh straneh državne meje. Brez obravnavanja celotnega zaledja kot enotnega ekosistema bo ta naravni biser, ki mora biti zaščiten pri Unescu, še bolj degradiran,« opozarja dr. Plut. Črnomaljski župan Andrej Kavšek dodaja, da ima občutek, da za porečje Kolpe najbolj skrbijo ravno pri njih, kar je sicer prav, ni pa prav, da v drugih lokalnih skupnostih, ki se jih reka dotika, včasih držijo figo v žepu. Še posebej v sosednjih hrvaških občinah. »Pred vrati je sestanek na to temo z vsemi župani od Osilnice do Metlike. Upam na odziv kolegov tudi onstran Kolpe,« je dejal Kavšek in dodal: »Da vzpostavimo plovni, ribolovni in turistični režim, s poudarkom na okoljevarstvenih in naravovarstvenih parametrih, morata svojo nalogo opraviti obe državi, saj so delne rešitve obsojene na poraz.«

Premalo posluha za pomen vodotokov čuti denimo pri iskanju državne pomoči za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v dokaj poseljeni vasi Dobliče, kjer škropljenje in gnojenje okoliških kmetijskih površin močno ogrožata krhko kraško življenjsko območje črne človeške ribice. Tam blizu je tudi vodno zajetje pitne vode za vso Belo krajino (razen za Poljansko dolino).

Dr. Plut opozarja, da je poleg ohranjanja Kolpe in omenjenega vodnega zajetja še kako pomembna tudi zaščita Jelševnika, ki je znan kot eno od treh do zdaj odkritih belokranjskih nahajališč črne človeške ribice (črnega močerila). Ta je znak, da je voda čista, in bi lahko bil pomembna blagovna znamka Bele krajine v tem stoletju, je prepričan.

»Vsem trem občinam Bele krajine smo dali pobudo za uvedbo postopnega, sistematičnega in smotrnega monitoringa izbranih vodnih virov, ki še niso bili v naši obdelavi. Želimo si namreč, da bi končno dobili podatek o morebitni stopnji onesnaženosti in različnih spremembah, s čimer bi si lahko za silo pomagali ob morebitni izgubi glavnega črpališča Dobliče,« je dodal Niko Šuštarič, nekdanji dolgoletni predsednik društva Proteus.

Mikrobiološki parametri kažejo, da Belokranjci pijejo čisto in neoporečno vodo. Res pa je, je opozoril Samo Kavčič, direktor Komunale Črnomelj, da ob morebitnem kemičnem onesnaženju s tehnologijo, ki jo imajo, izzivu ne bi bili kos.

Predloge, kako izboljšati stanje, je podal tudi Matej Simčič, ki je predstavil naravovarstveno sliko belokranjskih voda, Boris Grabrijan je zbrane podrobno seznanil z mokrišči v Krajinskem parku Kolpa in odnosom do njih, Martina Avguštin pa se je dotaknila prostorske strategije razvoja turizma na območju reke Kolpe.

Eden od pomembnejših sklepov okrogle mize, ki je potekala v strpnem in konstruktivnem tonu, je tudi, da se mora v Ljubljani končno slišati tudi glas Belokranjcev, ki je obmolknil. Župani in občinski sveti imajo svoje mehanizme, da bodo pomagali k temu, da se bo tudi država zavedala svojih nalog pri varovanju okolja in narave, civilna iniciativa pa naj s sodelovanjem strokovnjakov zagotovi, da bodo lahko lokalni politiki zastopali čim odločnejša stališča.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 2. marca 2023

Milan Glavonjić