V prispevku preberite:
Slovenija je nedvomno kolesarska dežela, v vse bolj pestrih oblikah. Kolesarji so rekreativci, športniki, a vedno pogosteje tudi množični udeleženci prometa, to pa prinaša marsikateri izziv. Predvsem v tem, kako doseči višjo prometno kulturo in zmanjšati število nesreč, kar je odgovornost tako avtomobilistov kot tudi kolesarjev in drugih udeležencev v prometu. Morda se vprašamo, zakaj se je za pripravo tokratne novinarske konference pred začetkom kolesarske sezone odločila Avto-moto zveza Slovenije, a kot je uvodoma dejal njihov generalni sekretar Jure Kostanjšek, niso več avtomobilski, temveč mobilnostni klub, saj ljudje vse bolj potujejo z različnimi prevoznimi sredstvi.
Kot je povedal, ima kolesarstvo danes že veliko pojavnih oblik: športno, rekreacijsko, družinsko, mestno, primestno, vsaka od teh ima svoje posebnosti, ki se jim je treba posebej posvečati.Po mnenju Kostanjška se pri kolesarjenju prevečkrat govori le o pomenu prijaznosti do okolja, enako pomembna sta namreč ekonomični vidik premikanja in vidik varnosti. Statistike o nesrečah in umrlih so znane – lani deset, predlani osem, dve leti prej devet, kar je bilo manj kot pred nekaj več leti, a poudarja, da prevečkrat govorimo le o absolutnih številkah: »Število umrlih motoristov na prevožene kilometre je veliko večje kot pri voznikih avtomobilov v tem merilu, za kolesarje pa teh podatkov za zdaj sploh ni.«Več podrobnosti o kolesarskih nesrečah smo izvedeli od Agencije za varnost v prometu (AVP). Kot je povedal njihov direktor Jože Hribar, so kolesarji pri nas vsako leto udeleženi v 1300 prometnih nesrečah. V letih 2018–2020 je bilo število smrtnih nesreč najmanjše v zadnjih 25 letih, lani se je žal malce povečalo.Zato pa se opazneje povečuje število hudih poškodb, v letih 2016–2020 za 15 odstotkov.
