Čeprav astronomi opozarjajo, da je točno barvo mrka težko napovedati zaradi sprememb v ozračju, naj bi bil edini letošnji lunin mrk posebno barvit in rdeče obarvan. Foto: BoBo
Čeprav astronomi opozarjajo, da je točno barvo mrka težko napovedati zaradi sprememb v ozračju, naj bi bil edini letošnji lunin mrk posebno barvit in rdeče obarvan. Foto: BoBo

V jutranjih urah 16. maja bo iz Slovenije viden popoln lunin mrk, ki pa ga pri nas ne bomo najlepše videli. Slovenija se bo namreč nahajala na skrajnem vzhodu vidnega območja mrka, kar pomeni, da bomo lahko pri nas v primeru jasnega vremena opazovali le prvo polovico mrka oz. bomo lahko mrk videli le kot delni.

Lunini mrki so imeli v mitologiji naših prednikov velik verski in čarobni pomen. Foto: EPA
Lunini mrki so imeli v mitologiji naših prednikov velik verski in čarobni pomen. Foto: EPA

Polsenčna faza, ki je sicer s prostim očesom še ne bomo mogli videti, se bo začela ob 3.30 zjutraj, nato bo luna začela prehajati v Zemljino senco ob 4.27 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo njen višinski kot le 7,3 stopinje, zato bo za kakovostno opazovanje treba izbrati opazovališče, ki ima na jugozahodni strani čim manj ovir.

V Mariboru, kjer ima astronomsko društvo Orion sedež, bo luna "žal zašla za matematičnim obzorjem ob 5.24 po srednjeevropskem poletnem času oz. okoli štiri minute pred začetkom popolne faze mrka. Kljub ne najboljšim pogojem za opazovanje se bo v primeru jasnega vremena vseeno splačalo vstati nekoliko bolj zgodaj in občudovati zanimiv naravni pojav," je za STA povedal Igor Žiberna.

Mrk bodo lahko, kot je še dodal, najlepše opazovali v Južni Ameriki, v vzhodnem delu Severne Amerike, v večjem delu Atlantskega oceana in v jugovzhodnem delu Tihega oceana. Če bo v večjem delu Evrope, vzhodne Azije in v Afriki luna v prvem delu mrka zahajala, pa bodo drugi del mrka lahko ob vzhajajoči luni opazovali v osrednjem in zahodnem delu Severne Amerike in celo na Novi Zelandiji.