Kakšen odnos imajo politične stranke do vprašanj LGBTIQ+ skupnosti?

Pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami o odnosu do človekovih pravic

Društvi Parada ponosa in Legebitra sta na vse stranke, ki kandidirajo na prihajajočih državnozborskih volitvah, poslali 14 vprašanj o človekovih pravicah LGBTIQ+ oseb v Sloveniji. 

Vprašanja zajemajo različna področja; prva se navezujeta na opredelitev LGBTIQ+ oseb kot ranljive družbene skupine in zapis spoštovanja različnosti ranljivih skupin v koalicijsko pogodbo. Druga vprašanja se nanašajo na nacionalno strategijo na področju zagotavljanja enakih možnosti in naslavljanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin in njihovih presečnosti, definicijo kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom (angl.: hate crime), prepovedjo nenujnih operacij na interspolnih novorojenčkih in otrocih, pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve, medvrstniško nasilje, ter sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami, skupne posvojitve za istospolne pare, oploditve z biomedicinsko pomočjo, prepoved reparativne terapije, opredelitev LGBTIQ+ mladih kot posebej ranljive skupine v kontekstu družinskega nasilja in sistemske rešitve za LGBTIQ+ osebe, ki doživljajo nasilje v družini ter nazadnje na obveznosti preživljanja otrok s strani staršev. Ob tem pa sta politične stranke omenjeni društvi v uvodnem delu vprašalnika tudi informirali o dejanskem položaju LGBTIQ+ oseb v Sloveniji.

Na vprašalnik je odgovorilo osem strank od enaindvajsetih, tri pa so odgovorile zgolj na elektronsko sporočilo z vabilom k izpolnjevanju vprašalnika, ne pa tudi na sama vprašanja.

Stranka SD je na vsa vprašanja odgovorila pritrdilno. Prav tako je na vsa vprašanja odgovorila pritrdilno stranka Vesna, vendar za razliko od SD ni pri svojih odgovorih podala nobenih dodatnih obrazložitev.

Levica je pri vprašanju zakonske definicije kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom odgovorila z ne in obrazložila, da bi sicer tudi brez posebne zakonske definicije glede na ustavno prepoved spodbujanja sovraštva, to vsekakor morala biti oteževalna okoliščina in da v kolikor tega ni možno doseči v veljavnih okvirih, pa je potrebno ustrezno spremeniti zakonodajo.

Pirati so z ne odgovorili na vprašanje naslavljanja vrstniškega nasilja, z obrazložitvijo, da tega v programu nimajo načrtovano, vendar da bi temu kljub temu izkazali podporo.

"Stranke, od katerih je bilo to pričakovati, so večinoma odgovarjale v prid LGBTIQ+ skupnosti. Pri splošnih vprašanjih so bile složne, zataknilo pa se jim je pri temi transspolnosti ter interspolnosti. LMŠ je pri vprašanju samoopredelitve odgovorila z ne ter izpostavila, da se sicer strinja, da zdravniško potrdilo z diagnozo motnje spolne identitete res ni ustrezno, vendar da si želijo, da obstaja tudi varovalka," so pojasnili v društvih Legebitra in Parada ponosa.

"Gibanje Svoboda je pri istem vprašanju argumentiralo, da sicer zagovarjajo samoidentifikacijo pri pravni spremembi spola, vendar da ni potrebna sprememba zakona, temveč le sprememba pravilnika, ki določa način vpisa v matični register," so še pojasnili v društvih ter dodali, da je Golobova stranka pri vprašanju nenujnih operacij na interspolnih novorojenčkih in otrocih odgovorila ne, z obrazložitvijo, da sicer potrebujemo "varovalke pred prisilnimi ali neprostovoljnimi medicinskimi posegi", vendar "popolna prepoved najbrž ni pravi odgovor". 

Stranki Naša dežela in Resni.ca sta z odgovori orisali, da se "na splošno zavzemata proti diskriminaciji", vendar hkrati "ne nameravata naslavljati diskriminacije LGBTIQ+ oseb".

"Čeprav je Naša dežela navedla, da stojijo za enakopravnostjo žensk, pravico do svobodnega odločanja o splavu ter pravicami istospolno usmerjenih, pa se skozi odgovore kaže, da na samo področje gledajo zelo površinsko in zagovarjajo stališče, da je LGBTIQ+ ideologija, ne pa da so LGBTIQ+ osebne del naše družbe in življenja," so poudarili v Legebitri in Paradi ponosa. "Med drugim so v Naši deželi v vprašalniku zapisali tudi, da "obstajata samo moški in ženski spol", pri skupnih posvojitvah pa so dodali, da naša družba na ta korak "še ni pripravljen"a ter da "ne želijo stigmatizirati otrok", prav tako pri biomedicinski oploditvi izključujejo specifično LGBTIQ+ osebe," so pojasnili pri društvih, ki sta izvajali anketo. 

"Čeprav je stranka Naša dežela navedla, da stojijo za enakopravnostjo žensk, pravico do svobodnega odločanja o splavu ter pravicami istospolno usmerjenih, pa se skozi odgovore kaže, da na samo področje gledajo zelo površinsko in zagovarjajo stališče, da je LGBTIQ+ ideologija, ne pa da so LGBTIQ+ osebne del naše družbe in življenja."

Stranka Resni.ca je po poročanju Legebitre in Parade ponosa v nekoliko bolj omiljeni različici odgovarjala, da bi vprašanje posvojitev in biomedicinske oploditve "prepustila stroki", ki je sicer glede nepomembnosti spola staršev za dobrobit otroka jasna. Pri vprašanju samoopredelitve pri pravnem priznanju spola pa menijo, da bi na tak način "hitro prišlo do zmede". "Tako kot Naša dežela stranka Resni.ca na LGBTIQ+ vprašanja gleda površinsko in LGBTIQ+ skupnosti ni dobra zaveznica," so sklenili v LGBTIQ+ društvih. 

"Stranka, ki je odgovorila na naše vabilo, vendar ni izpolnila vprašalnika, je bila SDS, ki je v kratkem odgovoru med drugim izpostavila, da so njihova stališča glede tematike znana. Glede na to, da so edina stranka, ki LGBTIQ+ teme vključuje v predvolilni kampanji in to na način prikazovanja LGBTIQ+ skupnosti kot grešnega kozla po vzoru Orbana, lahko sklepamo, da je njihovo stališče do LGBTIQ+ ljudi odklonilno. V njihovem sporočilu so nas tudi spomnili, da so oni prvi uredili področje istospolnih partnerstev v ZRIPS-u 2005. Res je, vendar na način, da je drugačno, izključujočo obravnavo istopolnih partnerstev predvideval v več kot 250 primerih, kar je na nekaj primerih potrdilo tudi Ustavno sodišče. Glede na napisano v sporočilu in izjave ter dejanja njihove stranke, bodo verjetno tudi v naprej LGBTIQ+ ljudi tretirali kot drugorazredne državljanke oziroma državljane," so izpostavili v omenjenih društvih. 

"Stranka NSi je v svojem odgovoru pozvala, naj se za informacije obrnemo na njihov volilni in temeljni program, ki pa seveda nikjer ne vključuje kakršnihkoli navedb o njihovih načrtih, povezanih z LGBTIQ+ skupnostjo. Največje razočaranje izmed trojice pa je prav stranka SAB, ki je v odgovoru zapisala, da njihovo politično delovanje temelji na enakopravnosti, da bi bilo v primeru samoopredelitve transspolnih oseb potrebno naslavljati najprej izobrazbo družbe, nato spremembo zakonodaje, pri vprašanju varnosti v šolah pa je poleg izražene podpore celo navajala statistike raziskave o LGBT+ mladih, ki jo je izvedla prav Legebitra. Glede na splošno izkazano podporo bi bil lep dodatek njihovemu odgovoru izpolnjen vprašalnik, ki bi stranko prisilil, da se konkretno opredeli do LGBTIQ+ vprašanj in ne podaja komentarjev v obliki splošnih obljub," so še zapisali v društvih. 

"Pregled strank pa ne bi bil popoln brez omembe desetih, ki se niso odločile za kakršenkoli odgovor na naše vabilo k izpolnjevanju vprašalnika. Glede na nezainteresiranost za naslavljanje LGBTIQ+ volilk_cec lahko take vrste podporo pričakujemo tudi tekom njihovega mandata, v kolikor bi bili izvoljeni," so še sklenili pri društvih Parada ponosa in Legebitra.