Rusija se segreva hitreje od preostalega sveta. Foto: EPA
Rusija se segreva hitreje od preostalega sveta. Foto: EPA

15:51

Podnebna konferenca COP26 v Glasgowu bo potekala med 31. oktobrom in 12. novembrom. Začela se bo z zasedanjem voditeljev in nadaljevala s pogajanji na tehnični ravni v prvem tednu zasedanja. V drugem tednu sledita ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni. Podnebna konferenca se bo sklenila s sprejetjem končnega poročila.

Kot je sporočil tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov, se bo Putin vrha udeležil na daljavo, v Glasgowu pa bo Rusija vseeno imela predstavnika. Kljub neudeležbi Putina osebno so po besedah Peskova podnebne spremembe ena od prednostnih nalog Rusije.

Rusija je četrta največja ustvarjalka izpustov, po mnenju kritikov pa država ni dovolj dejavna v boju s podnebnimi spremembami. Putin je sicer pretekli teden sporočil, da ena največjih svetovnih izvoznic nafte in plina cilja na dosego ogljične nevtralnosti do leta 2060.

Pred Rusijo so slabe okoljske napovedi, saj se segreva 2,8-krat hitreje od svetovnega povprečja, pri čemer je še posebej skrb vzbujajoče tajanje permafrosta, ki pokriva kar 65 odstotkov ozemlja države.

Združeno kraljestvo, ki gosti srečanje, si prizadeva pridobiti podporo velesil za sklenitev dogovora, ki bi pomenil prelom v boju proti podnebnim spremembam, a odsotnost voditeljev ključnih držav, ki so tudi največje onesnaževalke, zmanjšuje možnosti za kakršen koli pomembnejši preboj.

Udeležbo na vrhu sta že odpovedala kitajski predsednik Ši Džinping in indijski predsednik Narendra Modi. Ši od začetka pandemije še ni zapustil Kitajske, je pa za pričakovati, da bo voditelje nagovoril prek videopovezave. Indijski premier Narendra Modi se medtem po besedah zunanjega ministrstva še odloča o udeležbi.

Med drugim v Glasgow ne bo brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, mehiškega predsednika Manuela Lopeza Obradorja in južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose. Novi japonski premier Fumio Kišida še razmišlja o načinu udeležbe, a se bo srečanja verjetno udeležil virtualno.

Države načrtujejo celo povečanje proizvodnje fosilnih goriv

Pred podnebnim vrhom je ZN znova opozoril, da so načrti držav za proizvodnjo fosilnih goriv do leta 2030 nezdružljivi s prizadevanji omejiti dvig svetovne temperature na še relativno varno raven. Ta proizvodnja se bo še povečala, namesto da bi se zmanjšala.

Poročilo programa ZN-a za okolje ugotavlja, da bodo države črpale nafto ali kopale premog več kot dvakrat toliko, kot bi lahko, da bi pri življenju ohranjali dvig svetovne temperature "le" za 1,5 stopinje Celzija.

Črpanje nafte in zemeljskega plina naj bi se močno povečalo, do rahlega zmanjšanja naj bi prišlo le pri pridobivanju premoga.

Prvo tovrstno poročilo je bilo objavljeno leta 2019, od takrat pa se skoraj nič ni spremenilo, poroča BBC.

Medtem ko se približuje domnevno ključni podnebni vrh v Glasgowu konec meseca in je poudarek na zmanjševanju toplogrednih izpustov, nekatere največje izvoznice nafte, plina in premoga še niso predstavile načrtov za hitro zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, kar je po mnenju znanstvenikov nujno za omejevanje dviga temperature.

Letos so raziskovalci Medvladnega panela o podnebnih spremembah (IPCC) opozorili na nevarnosti za človeštvo, če se bo temperatura dvignila za več kot 1,5 stopinje Celzije v tem stoletju. Da bi ostali pod to mejo, je potrebno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za okoli 45 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2010.

Namesto tega pa veliko največjih onesnaževalk načrtuje celo veliko povečanje proizvodnje fosilnih goriv, sporoča ZN.

Proizvodnja premoga se bo sicer zmanjšala, črpanje plina pa se bo močno povečalo, opozarja ZN. Foto: EPA
Proizvodnja premoga se bo sicer zmanjšala, črpanje plina pa se bo močno povečalo, opozarja ZN. Foto: EPA

Novo poročilo namreč ugotavlja, da države nameravajo pridobiti okoli 110 odstotkov fosilnih goriv več, kot bi bilo združljivo z dvigom temperature do konca stoletja za 1,5 stopinje Celzija. Načrti držav za 45 odstotkov presegajo celo raven, ki bi omogočala dvig temperature za dve stopinji Celzija.

Raziskava kaže, da bo izkop premoga sicer upadel, a se bo črpanje plina povečalo v naslednjih 20 letih, in sicer na raven, ki je preprosto nezdružljiva s pariškim podnebnim sporazumom iz leta 2015.

Poročilo sicer predstavlja 15 pomembnih proizvajalk fosilnih goriv, vključno z Avstralijo, Rusijo, Savdsko Arabijo, ZDA in Združenim kraljestvom.