Že prihodnji teden napovedano novo preštevanje

Koalicija je prepričana, da ima večino. To bi rada ohranila tudi v parlamentarnih odborih.
Fotografija: Da je v državnem zboru glede opravljanja funkcij koalicije in opozicije trenutno popolna zmešnjava, pravijo v opoziciji, saj Desus in SNS po njihovem prepričanju nikakor nista opozicijski stranki. FOTO:Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Da je v državnem zboru glede opravljanja funkcij koalicije in opozicije trenutno popolna zmešnjava, pravijo v opoziciji, saj Desus in SNS po njihovem prepričanju nikakor nista opozicijski stranki. FOTO:Jože Suhadolnik/Delo

Po usklajevanju na koalicijskem vrhu je jasno, da bo koalicija z zamenjavo predsednika državnega zbora poskusila znova. Vsaj na razširjenem vrhu, ki so mu prisostvovali tudi poslanci, je bilo sicer slišati, da se s tem še ne mudi, a naši koalicijski sogovorniki dopuščajo možnost novega poskusa že prihodnji teden. Pred tem naj bi na posameznih pogovorih potrdili, da imajo tokrat 46 poslanskih glasov za razrešitev Igorja Zorčiča zagotovljenih, in to – če je le mogoče – brez vrnitve prvaka SMC Zdravka Počivalška v državni zbor.

Javno so predstavniki SDS, NSi in SMC sicer včeraj izpostavljali, da so pretekla glasovanja v državnem zboru pokazala, da imajo te glasove zagotovljene, a na koalicijskem vrhu je bilo menda slišati opozorila, da so tajna glasovanja – še posebej pa o morebitni razrešitvi predsednika državnega zbora – nekaj povsem drugega.

Sploh, če bodo v LMŠ, SD, Levici in SAB vztrajali pri obstrukciji, lahko manjšinska koalicija vsaj 46 poslanskih glasov doseže le s podporo vseh poslancev Desusa, SNS in manjšinskih poslancev. »Nihče me na to temo še ni kontaktiral,« pravi Felice Žiža, poslanec italijanske narodnostne skupnosti, ki se tako kot poslanci v Desusu sklicuje na tajnost glasovanja. Da ima njihove glasove koalicija zagotovljene, pa poudarja prvak SNS Zmago Jelinčič, ki bi najraje videl, da bi odločitev večine na kolegiju predsednika državnega zbora, da štirih poslancev poslanske skupine nepovezanih ne upošteva pri razdelitvi mest v delovnih telesih državnega zbora, veljala tudi za funkcijo predsednika državnega zbora.

Opozicija ima v parlamentarnih odborih trenutno menda kar 12 mest premalo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Opozicija ima v parlamentarnih odborih trenutno menda kar 12 mest premalo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Predvidoma v torek bodo vodje poslanskih skupin na zahtevo opozicije vnovič razpravljali o razdelitvi mest v parlamentarnih odborih in pričakovati je, da bo koalicija, ki si kljub svoji manjšinskosti želi zadržati večino v parlamentarnih odborih, vsaj poskusila s približevalnim predlogom. Tako glede nepovezanih poslancev kot tudi ureditve razmerji med koalicijo in opozicijo, ki ima v parlamentarnih odborih po razpadu poslanske skupine SMC menda kar 12 mest premalo.

Koalicijsko vztrajanje in nadaljnje izključevanje četverice nepovezanih poslancev – čeprav jim to dopušča poslovnik državnega zbora – ali pogojevanje njihovega članstva v parlamentarnih odborih z mestom predsednika državnega zbora bi namreč lahko eskaliralo tudi v popolno obstrukcijo opozicije.

Felice Žiža pred vnovičnim glasovanjem na kolegiju pričakuje konkreten dogovor med koalicijo in opozicijo, vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša je že potrdil, da bodo njihovemu nekdanjemu poslancu Juriju Lepu, ki je poslanec poslanske skupine nepovezanih, omogočili sodelovanje v parlamentarnih telesih. Glede na programska stališča in bazo, ki jo nagovarjajo, je ključno, da obdržijo mesto v odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer je bil sicer član Lep.

Preberite še:

Komentarji: