Na Policijski upravi Ljubljana so zoper uslužbenca Darsa spisali ovadbe za 37 kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, ki sodijo med korupcijska kazniva dejanja. Osumljenca naj bi od večjega števila podjetij oz. gospodarskih družb neuradno zahtevala različna darila v zameno za to, da obdržijo posle, ki so jih imeli z Darsom. Med drugim naj bi zahtevala plačila različnih stroškov, tudi za sindikalne potrebe v podjetju, pa brezplačne izlete ipd. Darila naj bi bila v povprečju vredna med 500 in 1000 evrov, najnižji znesek naj bi znašal 200 evrov, najvišji pa 5300, pravijo naši viri.
Na katerem delovnem mestu sta bila zaposlena osumljena uslužbenca Darsa in za katere projekte sta od gospodarskih družb zahtevala darila, da so lahko ohranili posle z državnim podjetjem, koliko denarja sta prejela in ali sta še vedno zaposlena pri njih, smo vprašali tudi na Darsu, kjer pa o zadevi ne želijo govoriti.
"Služba za korporativno varnost DARS vedno, kadar zazna sume storitev kaznivih dejanj pri zaposlenih znotraj družbe, te z naznanilom v nadaljnjo obravnavo odstopi Policiji. Tovrstna dejanja v DARS namreč strogo obsojamo. Ker konkretnih podatkov iz samih naznanil zaradi interesa morebitnih preiskav ne moremo podati, vam tudi ne moremo posredovati podrobnejših odgovorov na vaša vprašanja. Če organi pregona potrdijo sume kaznivih dejanj, zoper zaposlene sprožimo ustrezne delovnopravne postopke," nam je odgovorila Teja Kržišnik iz Službe za komuniciranje. Sicer pa je kriminalistična preiskava v tem delu že zaključena.
Teh 37 korupcijskih kaznivih dejanj je že del policijske statistike za lansko leto, ko so kriminalisti obravnavali kar 623 tovrstnih dejanj, od tega 432 kaznivih dejanj z elementi korupcije, kar je daleč največ v zadnjih petih letih, o čemer smo pisali že v ponedeljek. Če primerjamo podatke z letom prej, je bilo teh dejanj le 61, leta 2020 pa celo samo 14.
In prav preiskave celjskih in ljubljanskih kriminalistov, ki so lani potekale tako v gospodarski družbi v državni lasti kot na področju javnih naročil na upravni enoti na Celjskem, je v intervjuju za našo spletno stran izpostavil prvi mož slovenske Policije Boštjan Lindav. V prvem primeru so celjski kriminalisti razkrili 22 korupcijskih kaznivih dejanj, kjer naj bi šlo za podkupovanje občinskih uradnikov, ljubljanski kriminalisti pa so obravnavali 37 kaznivih dejanj v državnem podjetju, o katerem poročamo danes.
"Preiskovanje korupcije je za Policijo ena izmed prioritetnih nalog, opredeljena tudi v sprejetem načrtu dela Policije za leto 2023. Na sistemskem in operativnem nivoju intenzivno sodelujemo s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in v ta namen je bil lani podpisan tudi prenovljen Sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije. Prav tako pa s KPK sodelujemo tudi na področju prenove Resolucije o preprečevanju korupcije v RS," pravi Lindav.
Sicer pa je Policija lani obravnavala skoraj 50 tisoč kaznivih dejanj, s katerimi so osumljenci povzročili za več kot 228 milijonov evrov škode. Kriminalisti so preiskovali 623 vseh korupcijskih kaznivih dejanj, od tega 92 primerov dajanja podkupnin, 53 zaradi jemanja podkupnin in 37 kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril. Policija je obravnavala 34.861 osumljencev kaznivih dejanj in 47.905 oškodovancev.
"Gre za področje dela, kjer pri preiskovanju izrazito težavo predstavlja prav zaznava koruptivnih ravnanj, saj nihče od udeležencev nima interesa zadeve prijaviti, dejanja se dogajajo v zaprtem krogu ljudi, stran od javnosti. Policija sicer deluje proaktivno in prilagaja metode za učinkovito delo na tem področju, kriminalisti se redno usposabljajo in izmenjujejo izkušnje tudi pri tujih organih in institucijah," razlaga prvi mož slovenske Policije.
KOMENTARJI (152)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.