»Ne hvali dneva pred nočjo,« pravi pregovor, vendar je glavni del motoristične sezone bolj kot ne že končan, zato lahko z iskreno željo, da se letošnja statistika ne bo drastično poslabšala, zapišem, da smo jo slovenski motoristi letos odnesli bistveno bolje kot lani. In to kljub drugačnim pričakovanjem ob spremembi Zakona o voznikih.
Po polnih šestih mesecih od uveljavitve sprememb v Zakonu o voznikih, ki so začele veljati s 1. junijem 2022, postaja vse bolj jasno, da je koda 125, ki jo po novem lahko pridobijo imetniki vozniškega dovoljenja kategorije B, eno izmed največjih presenečenj na področju prometa in mobilnosti v zgodovini Slovenije. Še več, nasprotno od splošnega javnega mnenja in prepričanj številnih, da bodo novopečene motoriste kar s samokolnicami prevračali v obcestne jarke, je letošnja statistika, ki zajema podatke do konca septembra, zelo spodbudna. Ob dejstvu, da so se pred dobrim letom dni občutno znižale tudi kazni za prehitro vožnjo, pa je danes jasno tudi to, da ima lahko pretirana represija v prometu in življenju nasploh tudi negativne učinke. Tako na vzdušje v državi ter udeležence v prometu kot tudi na statistiko o prometni varnosti. V razmislek tistim, ki predlagajo in sprejemajo odločitve ter zakone, ki tako ali drugače vplivajo na vse voznike in državljane. Za naprej, namreč.
Nasprotno od pričakovanj – motoristi kljub večjemu številu bolj varni
Po podatkih, ki nam jih je na novinarski konferenci na temo kode 125 posredoval Jože Hribar iz AVP (Javna agencija RS za varnost prometa), je bilo v prvih treh mesecih od uveljavitve sprememb Zakona o voznikih izdanih 2.800 vozniških dovoljenj kategorije B z vpisano kodo 125. V vsej državi je trenutno nekaj več kot 157.000 imetnikov vozniškega dovoljenja kategorije A, pri AVP-ju pa ocenjujejo, da se bo ob enakem tempu pridobivanja kode 125 število motoristov do prihodnjega poletja povečalo za več kot 10.000.
Navkljub večjemu številu motoristov in dejstvu, da se je življenje po koncu epidemije vrnilo v neke normalne tirnice, pa se je zmanjšalo tudi število nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi. V prvih devetih mesecih minulega leta so pri Policiji in AVP evidentirali 612 prometnih nesreč, v enakem obdobju letos pa 573. Skoraj prepolovilo se je tudi število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi mopedisti, in sicer s 314 na 186. Še bolj pomemben in vzpodbuden podatek pa je, da se je zmanjšalo tudi število mrtvih (lani 32, letos 12) ter hudo poškodovanih (lani 182, letos 71).
Najverjetneje gre razloge, da je letošnja sezona manj tragična kot lanska, iskati na več področjih – tako pri motoristih samih kot tudi pri vse bolj varnih motociklih ter seveda tudi na področju osveščanja in preventive. Nikakor ne gre zanemariti tudi vpliva same sezone, oziroma sončnh in toplih dni, ki so za večino motoristov predpogoj, da se z motociklom sploh odpravijo na cesto. Vsekakor pa je treba Policiji, AVP, AMZS in vsem drugim, ki so v zadnjih letih ogromno naredili na področju osveščanja ter praktičnega izobraževanja in usposabljanja, priznati, da so s svojim trudom pripomogli k temu, da se motoristi bolj zavedamo svoje ranljivosti in nevarnih situacij na cesti. Dolgoročno lahko verjetno računamo tudi na varnostno tehnologijo, s katero so vse pogosteje opremljeni tako motocikli kot tudi motociklistična oprema. Kljub temu pa ostaja odprtih kar nekaj poglavij z nezadostno izkoriščenim potencialom. Razmisliti velja predvsem o prilagoditvah prometne infrastrukture, da bi prometne nesreče preprečili ali pa vsaj omilili njihove posledice.
Za varnost motoristov narejeno veliko, ostaja pa nekaj odprtih poglavij
Glede na pričakovanja, da se bo v bližnji prihodnosti število motoristov (zlasti tistih s kodo 125) hitro povečevalo, številni med njimi pa bodo svoje vožnje omejili na mesto in okolico, bi torej veljalo razmisliti tudi o tem, da se tej množici udeležencev zagotovi prostor na cesti. Tako bi na primer s sprostitvijo voznih pasov, ki so sicer rezervirani za javni potniški promet, uporabo skuterjev in motociklov v mestih še dodatno vzpodbudili, hkrati pa skuterji in motocikli zaradi svoje iskrosti na teh pasovih ne bi predstavljali ovire. Ne gre pozabiti tudi na varnostne ograje, dodatne prometne znake, ki bi opozarjali na nevarne točke, in podobno. Seveda, te je treba najprej identificirati, vendar obstaja v današnjih časih za to na voljo cel kup aktivnih in zelo učinkovitih orodij.
Kot je povedal Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije DRAJV pri Zavarovalnici Triglav, so s pomočjo skoraj 50.000 uporabnikov, ki so v letu dni s to aplikacijo posneli več kot 40.000 motorističnih voženj, že uspeli identificirati kar nekaj cestnih odsekov in točk, kjer so bila nagla zaviranja, prekoračitve hitrosti, nesreče in druge anomalije še posebej pogoste. Gre torej za točke, kjer se motoristom pogosto dogajajo potencialno nevarne situacije. Podatke je treba le še temeljito analizirati in upravljalcem cest naložiti, da te točke ustrezno uredijo ali pa vsaj označijo.
Ob zagotovilu, da bodo pristojni tudi v prihodnje združevali moči, prisluhnili tudi strokovni javnosti in sprejemali ukrepe, ki bodo dejansko učinkoviti in ne zgolj represivni, se torej motoristi najverjetneje lahko zanesemo na to, da bodo pogoji za varno vožnjo vsako leto boljši. Kljub temu navedba predstavnika Policije, višjega inšpektorja Matjaža Leskovarja, da vozniki in sopotniki enoslednih vozil predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev v prometu, ostaja zaskrbljujoča.
Odlično in z navdušenjem sprejeta koda 125
Razlogov, da so vozniki kodo 125 več kot očitno sprejeli z navdušenjem, gotovo ne manjka. Med prvimi je gotovo enostaven postopek za pridobitev kode 125, tudi strošek je relativno nizek, o prednostih v smislu stroškov in dinamike vožnje s skuterjem ali motociklom pa na straneh, posvečenih motociklizmu, tako ali tako ni treba izgubljati besed.
Vseeno pa bi vsem tistim, ki morda razmišljate o tem, da bi pridobili kodo 125 oziroma da bi vozniško dovoljenje A1 pridobili po krajši poti, svetoval, da k stvari pristopite po temeljitem razmisleku in z zavedanjem, da se 125-kubični skuter ali motocikel od ostalih zmogljivejših motociklov v svojem osnovnem principu ne razlikuje kaj dosti. Tehnika vožnje in ne nazadnje tudi hitrosti, ki jih ti motorčki razvijejo, vendarle zahteva nekaj več izkušenj in znanja kot danes skoraj pozabljeni mopedi in skuterji, ki razvijejo hitrosti do 45 kilometrov na uro. Zmogljivosti sodobnih 125-kubičnih motorjev sicer ne jemljejo sape, a elementi vožnje, kot so izogibanje oviram, zaviranje ali vožnja skozi ovinke, pa vseeno zahtevajo določeno mero izkušenj.
Kot je povedal inštruktor varne vožnje pri AMZS Vojko Safran, bo tisti, ki prej ni vozil motornega kolesa, v zgolj šestih urah v šoli vožnje težko usvojil tehnike vožnje motornega kolesa. Njegovo sporočilo imetnikom kode 125 je, da je treba znati motorno kolo obvladovati, za to pa je potrebnega veliko treninga in vožnje. Pri vožnji motocikla je bistveno več opravil kot pri vožnji avtomobila, tehnike zaviranja, tehnika vožnje v ovinek in tehnika gledanja pa bistveno drugačne. Zmotno je tudi prepričanje, da se bo povprečen motorist ustavil hitreje kot avtomobil.
Motociklistična industrija je na področju varnosti v primerjavi z avtomobilsko v manjšem zaostanku, zlasti v segmentu 125-kubičnih skuterjev in motociklov pa dosti dlje od enostavnih sistemov ABS in nadzora nad zdrsom pogonskega kolesa še niso prišli. Tudi zaradi tega dejstva so pri AMZS že zasnovali program varne vožnje, namenjen imetnikom kode 125. V okviru svojih delavnic varne vožnje pri AMZS ugotavljajo, da se imetniki kode 125 pri usposabljanju srečujejo z enakimi težavami kot novopečeni imetniki drugih kategorij. Na neki način je to seveda razumljivo, saj se po pričakovanjih za kodo 125 odločajo predvsem tisti vozniki, ki so že v času adolescence uporabljali skuter ali moped.
Zato je izredno pomembno, da v prvi vrsti izberete šolo vožnje, kjer inštruktorji bolj kot k temu, da vas popeljejo skozi šesturni program, stremijo k temu, da vas, četudi bo za to potrebna kakšna učna ura več, dejansko naučijo vsaj osnovnega obvladovanja motornega kolesa oziroma skuterja. Prav tako je pomembno, da ob nakupu izberete motorno kolo ali skuter, ki bo dejansko ustrezal vašim potrebam in pričakovanjem.
125-kubični motocikli so prodajne USPEŠNICE
Ob precej bogati ponudbi 125-kubičnih motociklov in skuterjev boste morda težko že v prvo izbrali pravega zase. No, pravzaprav v tem trenutku prav dosti izbire niti nimate, saj je prodaja teh vozil v letošnjem letu narasla do te mere, da jih je pri marsikaterem trgovcu težko dobiti. Kot je povedal Sergej Petkovšek, vodja prodaje motornih koles Honda iz podjetja AS Domžale Moto center, je prodaja v tem razredu v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z minulim letom narasla za štirikrat. Še lani je ta razred motociklov predstavljal zgolj 17 odstotkov prodaje, letos pa že presega 40 odstotkov. Prodaja bi bila še večja, če povečano povpraševanje ne bi sovpadalo z dobavnimi težavami. Pričakovati je, da se bo trend velike prodaje v prihodnjih letih nadaljeval. Večina kupcev, ki zdaj množično sega po motociklih in skuterjih iz razreda 125, po opažanjih prodajalcev doslej ni bila motoristov. S kodo 125 se je pojav motoristov, ki so bili doslej le avtomobilisti, izrazito povečal, marsikdo med njimi pa se tudi ne zaveda pomena ustrezne in homologirane zaščitne opreme. Ozaveščanje in izobraževanje s področja opreme in motociklov je tako v veliki meri prešlo tudi na pleča distributerjev ter prodajalcev motociklov in dodatne opreme.
Ni dvoma, da vožnja z motociklom ali skuterjem na marsikateri način lajša vsakdanje mobilnostne tegobe, zato dileme o tem, ali bi se morda tudi vi sami podali na to pot, pravzaprav ne bi smelo biti. Življenje na dveh kolesih lahko tako hitro postane enostavnejše in bogatejše. Da bo tudi varno, pa je smiselno odprtih ušes poslušati nasvete strokovnjakov in seveda tistih izkušenejših motoristov.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja