Slovenija, še posebej naš mariborski predel, trpi za sindromom razpršene pozidave. Naokrog po gričkih je pravzaprav vse pozidano in poseljeno. Ogromno je hišk, ki so nastale v zaledjih iz osnov hlevov, vikendov in iz katerih so si ljudje naredili domovanje, se ga navadili in postopoma najbrž legalizirali. Vsi pričakujejo, da bodo tudi tam imeli vso potrebno infrastrukturo, ki jo mora omogočiti komunala, torej vodovod, kanalizacijo … Tako razvejan sistem v strukturi, ki se nenehno vzpenja in spušča, je izredno drag. Ker je za družbo dražje vzdrževati velike in razvejane sisteme, če pustimo ob strani, da so ti vzorci poselitve vizualno zelo naporni. Ena od naših želja je, da koncentriramo gostoto navznoter, kjer komunalno in drugo infrastrukturo že imamo. Drug namen je poudarjati mesto tam, kjer že je. Mislim, da je Maribor dolgo stopicljal na mestu in da je pravi trenutek, da se odpremo, pokažemo, da nekaj zmoremo. x Večer v soboto
Nepreslišano: Gregor Reichenberg, podžupan Maribora in arhitekt
Maribor ima srečo, da je lociran med različne topografske značilnosti. Na severni strani ga zaključuje lepo strukturirano gričevje, ki mu rad rečem štajerska Toscana. Dravska dolina, ki se razširi v Dravsko polje, in na južni strani tako imenovana 'mama', Pohorje. To v kombinaciji z reko tvori posebnost, ki se imenuje Maribor. Vse te značilnosti vključujemo v urejanje prostora skozi največje možno zavedanje. Zelo temeljito, dosledno poskušamo povezati prostor ob Dravi z zaledjem na severnem delu. Mestnim parkom, ribniki in zalednimi grički. Naš cilj je napraviti mesto brez robnika od Drave do parka. Vzpostaviti želimo imeniten srednjeveški del, prijazen pešcem in kolesarjem, čim bolj izločiti motoriziran promet in narediti parter, ki bo uporaben za ljudi v mestu.
Gregor Reichenberg, mariborski podžupan in arhitekt
