Olivia Rodrigo vedno bolj strumno hiti proti osvojitvi popularnega glasbenega Olimpa

OLIVIA RODRIGO - Deja Vu

Tale je še boljši kot njen Driving License. Če je bila novinka Olivia Rodrigo s svojim prvim in že takoj megauspešnim songom prepoznana kot mlajša in še zelo naivna Lana Del Rey, pričujoča Deja Vu komaj osemnajstletno Kalifornijko nemudoma postavlja ob bok Billie Eilish. Ne ravno ob bok v smislu resnobnega militantnega postroja, pač pa med izvajalke, ki nedvoumno posedujejo moč, to je glas in karizmo, s katerima bo trasiranje silovito uspešne glasbene kariere avtorici sami in njenemu ustvarjalnemu štabu v zabavo, in samo v zabavo. Indie-popevkarski vrhunec podkrepljen z grandioznim bobnanjem nakazano najstniško histerijo Olivier Rodrigo prevedejo v zapomljivo psihadelično prikupnost. Ker Deja Vu glasbeno ni še globlji in pripovedno še ostrejši sploh ne moti.    

Ocena: 4,5

IGGY AZALEA FT. TYGA - Sip It

Seveda ni smelo ostati le pri preplahu pod geslom WAP. Kar je lani avgusta povzročil duet Cardi B in Megan Thee Stallion je treba dosledno ukriviti v nov subžanr, tega pa nato, če ne gre drugače pa na grobo, dodobra utrditi. Sveža debiloza avstralsko-ameriške raperske super zvezdnice Iggy Azalea predstavlja vso deviantnost industrije zabave, v kateri bo vedno vodilna prav glasbena sekcija. Azaleajeva rapa komaj znosno, medtem ko Tyga - čeprav mu tega res ne bi bilo treba - že pri vstopu v svojo kadenco zgreši vse, kar se zgrešiti da. Vsebina je na moč mednožna. Glavni akterki njen gost za meseno vztrajnost ponuja, kako od svojih okolivratnih verig, beri medaljo. Ostalo pa, saj res, sploh ni vredno nadaljnjega komentarja. Fušanje po meri tiktok perjadi. Zvrni, pa bo. 

Ocena: 1

DWON - Usurper

Medvoški raper Dwon se je odločil vrniti se na sceno. Pred desetletjem se ga je tu pa tam že opazilo, kasneje več ne. Ronin bo naslov njegovega prihajajočega albuma, medtem ko naj song Usurper zaenkrat služi kot hit. Njegovi verzi so dopadljivi, čeprav ponavljanje frazema ali pa kar floskulne besedne zveze 'eni pravjo, da sm' ne ponuja brezpogojnega vtisa o kaki avtorjevi fokusirani ali neposredni pripovedovalski nameri. A recimo, da Dwonov razmislek sprejmemo kot poglobljen in za intimo posameznika pomemben monolog. Tudi kitarsko vodena spremljava bi bila lahko malček bolj drzna, morda še bolj domiselno prebodena s pavzami ali kakim drugim trikom. Najbolj pomembno je, da se Dwonova forma dviga. 

Ocena: 4

WCKD NATION - Counting Days

Še en nov song naših obetavnih acid-jazzistov. Kar pomeni le, da bo nadaljevanje sezone radostno in opojno. Vodilna fraza Counting Days odzvanja zelo posrečeno in kredibilno obenem. Spomladansko radoživa in raje visokotonska akcija pihalne sekcije takoj očara. Kadarkoli pušeljc pihal proizvede senzibilnost, ki jo na prvi posluh lahko zamenjamo z nagovorom flavtista, je dobrovoljen učinek nemudoma zaznaven. Homogenost orkestra, ki ga v pričujočem komadu med vsem instrumentarijem najbolj zavzeto poganjata vokal in kitara, lepo spomni na groove kakih Brand New Heavies. Le da sta pri WCKD Nation ritmični in produkcijski paravana, zdaj že kar tradicionalno, za stopnjo ali dve bolj zasanjani. Mirna funky plovba je vse, kar si želimo.

Ocena: 4,5