Ne mine dan, da se Nussdorferjevi ne bi oglasil kdo od prizadetih staršev in poročal o svojih travmah, ker ga otroci iz različnih razlogov sploh ne vidijo. Za nasilje v družinah so v veliki večini primerov odgovorni moški kot fizično močnejši spol, toda hkrati so v večini primerov »boja za otroke« ob razvezah staršev zmagovalke ženske – matere.
Te so glede na zapise Nussdorferjeve, posamezna opozorila znotraj samega sodstva in glede na številna pričevanja očetov tudi po večini povzročiteljice mnogih lažnih obtožb, zlorab in odtujitev otrok očetom. Ne očete ne njihove otroke pred takšnim maščevalnim destruktivnim ravnanjem mater sodstvo ne zaščiti. Tako nekdanja varuhinja človekovih pravic zapiše: »Kako se počuti malček, ki mora iz vrtca veliko prej, celo še pred opoldanskim, zanj tako nujnim spanjem, da ga le ne bi ob določeni popoldanski uri prevzel očka, ki ima oziroma bi moral imeti prav tedaj stik z njim?«
Otroci so iz tega razloga pogosto prikrajšani tudi za stike z dedki in babicami po očetovi strani. »Kako naj si otroček razloži, da že mesece ni videl babice in dedka, ki sicer ne želita tožiti za stike in ob tem potiti čustvenega in finančnega krvavega pota, bila pa sta svetel del vnukovega zgodnjega otroštva, zdaj pa sta morala ponikniti? Zgolj zato, ker 'pripadata' osovraženemu bivšemu partnerju.«
Ob razvezi so otroci praviloma začasno dodeljeni v varstvo in vzgojo materam, sodni postopki o dokončni dodelitvi in določitvi stikov, ki jih vodijo na družinskih oddelkih sodišč, pa tečejo po polžje. Nussdorferjeva opozarja: »Jih res ni mogoče končati prej? Zakaj je celo v obsežnih pripornih zadevah, ko gre za kazniva dejanja, to možno? Imajo obtoženci morda več pravic kot nič krivi otroci?«
Pri tem se nekdanja varuhinja človekovih pravic sprašuje: »Se res lahko kdo dobesedno norčuje iz celotnega sistema in ga spreminja v maratonski proces, nič kriv otrok pa čaka, kaj in kdaj se bo zgodilo? To je hkrati tudi posebno izigravanje pojma otrokove največje koristi. Kdo še verjame, da starš, ki uporablja prav vsa sredstva za dosego zgolj svojih ciljev, s tem koristi lastnemu otroku?«
Med vsa sredstva po besedah Nussdorferjeve sodi to, da starš ne prihaja na sojenja, se nenehno opravičuje, zahteva nove in nove izvedence, ker čaka na takega, ki mu bo končno v korist. Najema in celo plačuje »zasebne« izvedence, ki slišijo in vidijo le eno plat, ima sto in en razlog, da otrok ne želi videti (po navadi) očeta, podaja ovadbe (res vedno upravičene in ne krivih?) zoper drugega starša, da se stiki vsaj začasno prekinejo, čez čas pa nadaljujejo pod nadzorom, a otroka kar ni in ni, saj je pogosto prav za stike »preveč bolan«, čeprav v resnici ni. »In zadeva se seveda ponavlja in vije kot jara kača … sem in tja, gor in dol, pa spet sem in tja...«
Glede lažnih ovadb je pred leti je pred leti nekdanja sodnica z družinskega oddelka okrožnega sodišča v Ljubljani Marija Snežna Novak v intervjuju za Dnevnik zapisala, da so stiki otroka z očetom, ki ga njegova nekdanja partnerka obtoži za nasilje nad otrokom ali za spolno zlorabo, nemudoma pod nadzorom. Praviloma sme oče po tem otroka videti le v centru za socialno delo ali pri tretji osebi. Če je bilo dejanje storjeno, je tako edino prav, je poudarila sodnica, če pa dejansko ni bilo, nastaja predvsem za otroke nepopravljiva škoda.
Zaradi lažnih prijav pedofilije so otroci prikrajšani za očete. (Pred)kazenski postopki trajajo tako dolgo, da so stiki včasih onemogočeni tudi po več let, pa na koncu ni dokazana nobena zloraba. Po besedah sodnice je največ prijav za nasilje in pedofilijo v juniju. Tedaj se začenjajo šolske počitnice. Ločeni starši imajo stike z otroki določene in »edini način, da preprečiš stike drugemu staršu, je ovadba za sum pedofilije«.
Vrnimo se na zapis Nussdorferjeve. Nedolgo nazaj jo je pred bankomatom ustavil možakar, ob sebi je imel nekajletno deklico in ji dejal: »Gospa, hvala vam. Zaradi vaših kolumn sem danes končno dobil hčerko, saj je bivša prav jezno dejala: Nisem manipulatorka, kot to trdi gospa Nussdorfer, pa jo imej.«
Manipulacije so sicer tako pri materah kot pri očetih, Nussdorferjeva pa se sprašuje, kako se ob tem počutijo odvetniki. »Res verjamejo vsem manipulacijam in ne spregledajo takih strank? Vidne so namreč iz aviona in so seveda lahko obeh spolov. Dobivajo vendar vse odgovore nasprotnikov in tudi izvedenska mnenja!«
Velja dodati še, da so na družinskih oddelkih sodišč v več kot 90-ih odstotkih sodnice, kakšen moški sodnik je zgolj izjema.