Search
Close this search box.

770 let posvetitve cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu

Župnijska mestna cerkev sv. Elizabete spada med pomembnejše sakralno–umetnostne spomenike v mestnem jedru Slovenj Gradca. Je tudi najstarejša stavba v mestu, saj je bila zgrajena kmalu po letu 1235, ko je Elizabeta postala svetnica. V tem tednu v Slovenj Gradcu obeležujejo 770 let od posvetitve cerkve, saj jo je Oglejski patriarh Bertold V. Andeški 30. aprila leta 1251 posvetil v čast svoji nečakinji, sv. Elizabeti, kar je izkazano z listino, ki jo hrani Nadškofijski arhiv Videm. To je tudi prva cerkev na svetu, ki je bila namensko sezidana in posvečena tej svetnici.

Bertold V. Andeški, nadškof v madžarski Kaloči, ban Dalmacije, Hrvaške in Slavonije, vojvoda Sedmograškega, grof Bacsa in Bodrogater nazadnje oglejski patriarh in furlanski knezoškof, je ob zadnjem obisku v središču svoje slovenjgraške gospoščine leta 1251 vsekakor že čutil bližnjo smrt, saj se je ob posvetitvi nove cerkve v trgu namenil, v svoje “dušno dobro”, vso tukajšnjo staro rodbinsko posest podariti oglejski stolici. 30. aprila v dopoldanskih urah je ob prisotnosti številne cerkvene in svetne gospode, med katero se omenjajo koroški arhidiakon Krafto, ljubljanski župnik magister Ludovik in ptujski pisar Helvik, izstavil listino, ki je z daljnosežnimi posledicami zaznamovala razvoj prastare naselbine ob reki Mislinji med Uršljo goro in Pohorjem. Oglejski cerkvi je podelil vso posest in lastnino, ki jo je imel na Slovenjgraškem, bodisi da je ta bila na gradu ali v trgu ali na drugih krajih, ki sodijo k slovenjgraški provinci,” je ob tej priložnosti zapisal Marko Košan.

Vse to je mogočni škofiji podelil z vsemi pravicami glede sodstva, mitnine in kovnice denarja, hkrati pa je njenemu varstvu izročil vse podložnike in ministeriale. Slednjim je omogočil, da uživajo vse tiste pravice, ki jih uživajo ministeriali Ogleja na sploh, vsem ostalim pa je pokazal posebno naklonjenost s tem, da si je pridržal doživljenjsko pravico služabnikom dajati od te posesti fevde. Odredil je tudi, da noben košček lastne zemljene velja za praznega, dokler še živi kateri od sorodnikov fevdnikov. Slavnostni podpis te listine je bilo patriarhovo zadnje javnopravno dejanje, kajti že 23. maja istega leta je umrl.”

Bertoldova listina, 30. april 1251 (Nadškofijski arhiv
Videm / ArchivioDiocesano di Udine) 

Cerkev sv. Elizabete je med pomembnejšimi sakralno–umetnostnimi spomeniki v mestnem jedru Slovenj Gradca. Posvečena je sv. Elizabeti (1207, †1231), zavetnici ubogih in bolnih. Je najstarejša stavba v mestu, saj je bila zgrajena kmalu po letu 1235, ko je Elizabeta postala svetnica. Njen god že od leta 1454 vsako leto praznujejo 17. novembra. Oglejski patriarh Bertold V. Andeški pa je 30. aprila 1251 v čast svoji nečakinji sv. Elizabeti posvetil cerkev, prav tako je na ta dan oglejskemu patriarhatu podelil v last vso slovenjegraško posest in lastnino. Izročitev je potekala v cerkvi sv. Elizabete.

Sv. Elizabeta, zaščitnica Slovenj Gradca, (sgrafitto izdelal akad. slikar Izidor Molé, 1951)

“S smrtjo zadnjega moškega potomca mogočne družine Andechs-Merancev se je tako pred 770 leti končala zgodba o osupljivi bleščavi ene izmed najpomembnejših plemiških rodbin evropskega srednjega veka. Drobno iskrico še vedno tlečega zgodovinskega spomina, dasiravno skritega v naplavinah časa davne preteklosti, je vanj za vekomaj ukresalo tudi naše mesto. Naj se torej letos, ob jubileju posvetitve Bertoldove slovenjgraške mestne župne cerkve sv. Elizabete, skozi tančico obledelega izročila znova prižge plamen spoštljivega ponosa na žlahtno veličino starosvetnih korenin našega mesta,” pojasni Košan.

Bertold je cerkev posvetil sv. Elizabeti, kar ni bilo nikakršno naključje: zavetnica revnih in ubogih je bila Bertoldova nečakinja, hči ogrskega kralja Andreja II. in Jere Andeške. Po zgodnji smrti leta1231 se je prav nadškof oglejske stolice izkazal kot velik častilec njenega spomina in pomembno vplival na hitro razglasitev za svetnico leta 1235,le šestnajst let kasneje pa je v njeno čast sredi slovenjgraškega osrednjega trga zrasla ustanova, morda celo prva med vsemi, ki je bila namenoma pozidana in posvečena imenu in nepozabnemu delu madžarske princese, turingijske deželne grofice in andeške svetnice,s katero se je Slovenj Gradec vpisal med pomembne centre širom Evrope, v katerih so leta 2007, ob 800-letnici rojstva, obeležili evropsko Elizabetino leto. Zidavo cerkve v Slovenj Gradcu so pričeli bržkone že letu kanonizacije, dokončali pa so jo več kot trideset let pred posvetitvijo veliko bolj mogočne Elizabetine grobne cerkve v mestu Marburg ob reki Lahn,” je še navedel Košan

“V letošnjem letu bi radi na različne načine poglobili že leta 2007 vzpostavljene vezi. Zavetnice karitativnih dejavnosti se bomo v okviru tradicionalnega Mirovniškega festivala spomnilis kongresom Foruma slovenskih dobrodelnih organizacij. Mnoge vsebine, povezane s cerkvijo sv. Elizabete in njenimi umetnostnimi zakladi, bodo zaživele z virtualno predstavitvijo na spletu,” je napovedal Košan.

Slovenj Gradec s cerkvijo sv. Elizabete (Foto: Tomo Jeseničnik)

“Slovenjgraška cerkev, ki praznuje častitljiv jubilej – 770 let, je v kasnejših stoletjih doživela mnoge prezidave. Vsako obdobje kulturne zgodovine jo je v mestu z bogato umetnostno tradicijo znalo ozaljšati za novo vrsto pomembnih spomenikov kulturne dediščine. Vendarle pa je vsa stoletja do danes ostala pomenljiv in zgovoren spomenik vrednotam, ki nas lahko tudi danes, v svetu nadute nadvlade brezobzirne gospodarske moči in pomanjkanja solidarnosti, navdihuje in nam kaže pot v prihodnost,” je sklenil Košan.

Kot je navedeno na spletni strani Kulturni spomeniki v MO Slovenj Gradec, cerkev sv. Elizabete sestavljajo gotska zakristija, kapela, zvonik na severni strani, dve baročni kapeli na južni strani, romanska pravokotna ladja in prezbiterij. Kvalitetna baročna oprema v notranjosti, sodi v sam vrh baročnega kiparstva v slovenskem prostoru.

Glavni oltar iz leta 1731/1734 je zasnoval graški kipar Janez Jakob Schoy (1686–1733), izdelal pa, kot je zapisano na hrbtni strani, mizar Nidermar (morda Nieder–mayer). Osrednji prostor zavzema slika sv. Elizabete med berači, mojstrsko delo slovenjegraškega slikarja Franca Mihaela Straussa (1674–1740), iz leta 1732. Stranska oltarja in prižnico je z odličnim kiparskim okrasjem v letih 1770–1773 izdelal slovenjegraški meščan, iz Rogatca priseljeni kipar in rezbar, Janez Jurij Mersi (1725–1788). Oltarni sliki za slavoločni – levi stranski oltar ter nekdanji oltar v severni Anini kapeli sta delo Janeza Andreja Straussa (1721–1783).

Franc Mihael Strauss, Glavni oltar v ž. c. sv. Elizabete,1732

Podobo Zaroke sv. Katarine je leta 1638 naslikal Mihael Skobl, ugledni meščan in mestni sodnik. V ostenju cerkvene notranjščine je vzidanih več renesančno oblikovanih družinskih nagrobnikov, med katerimi izstopa figuralni nagrobnik družine Krištofa Gaisrucka iz leta 1566, vzidan na južni steni ladje, ob Katarininem oltarju. Upodobljena je celotna družina, ki kleči pod sv. Trojico.

Med drugimi mlajšimi pogosto omenjajo leta 1746 izklesan nagrobnik grofa Herberta Kulmerja, postavljenega v slavoloku Jožefove kapele. V Slovenj Gradcu so v času baroka delovali številni mojstri umetnostne obrti, ki so za cerkev leta 1609 izdelali srebrno monštranco in leta 1640 ciborij. Med pomembnejše premične spomenike sodi tudi pozno-gotski kip Križanega na oltarju Križeve kapele, približno iz leta 1500. Pri vhodu v zakristijo je postavljen krstni kamen z letnico 1643. Izjemna redkost v zakristiji je velika poznogotska omara za spravljanje liturgične opreme z napisom in letnico 1486. Cerkev je z velikim občutkom za harmonično celoto notranjščine dopolnjeval mestni župnik Jakob Soklič (*1893, †1972).

Orgelski prospekt, lestence in kip Male Terezije pred Križevo kapelo je dal izdelati po načrtih bratov Boža in Ivana Pengova, medtem ko je kip svetega Juda delo mariborskega rezbarja Ivana Sojča. Leta 1948 je dal naslikati Križev pot, delo Ludvika Pandurja. Elizabeto Ogrsko je kot zaščitnico mesta dal upodobiti nad glavnim vhodom v cerkev. Leta 1939 je arhitekt Ivan Pengov iz Ljubljane izdelal likovno podobo pečata župnije sv. Elizabete.

Več o cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu si lahko preberete tudi TUKAJ.

770 let cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu 
Župnijska mestna cerkev sv. Elizabete spada med pomembnejše sakralno–umetnostne spomenike v mestnem jedru Slovenj Gradca. Je tudi najstarejša stavba v mestu, saj je bila zgrajena kmalu po letu 1235, ko je Elizabeta postala svetnica. V tem tednu v Slovenj Gradcu obeležujejo 770 let od posvetitve cerkve, saj jo je Oglejski patriarh Bertold V. Andeški 30. aprila leta 1251 posvetil v čast svoji nečakinji, sv. Elizabeti, kar je izkazano z listino, ki jo hrani Nadškofijski arhiv Videm. To je tudi prva cerkev na svetu, ki je bila namensko sezidana in posvečena tej svetnici.