O-STA

AKADEMIJA ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI : Učenci in učitelji - koncertna simbioza generacij

Razvoj glasbene ustvarjalnosti pušča globoke sledi tako pri ustvarjanju skladb kot tudi pri njihovem izvajanju. Mojstrti navdihujejo naslednike, nasledniki se od njih učijo, jih posnemajo in nadgrajujejo.

Akademija za glasbo posveča veliko pozornost tem medgeneracijskim vidikom glasbe, predvsem skupnemu koncertiranju študentov in njihovih mentorjev. Tokratni koncertni večer cikla Solo e da camera prinaša dela z močno medgeneracijsko noto: Maurice Ravel - Debussyjev impresionistični naslednik, Mozartov Koncert za flavto, harfo in orkester - spisan za skupno koncertiranje gorfa de Guinesa in njegove hčerke, Osvaldo Golijov - spisal poklon Astorju Piazzolli. In vsa ta dela bodo izvajali skupaj profesorji in študentje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Narodna galerija v Ljubljani, 12. februar 2020 ob 19.30

Program:

Wolfgang Amadeus Mozart
Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru, KV299 (297c)

Maurice Ravel
Introdukcija in allegro za harfo, flavto, klarinet in godalni kvartet

Osvaldo Noé Golijov
Last Round za godalni ansambel

Nastopajo:

Harfa: izr. prof. Mojca Zlobko Vajgl
Flavta: prof. dr. Karolina Šantl Zupan
Klarinet: prof. Jože Kotar
Oboa: izr. prof. Matej Šarc, Ana Stoschitzky
Rog: Blaž Ogrič, Petar Kšenek
Violina: doc. Janez Podlesek, prof. Vasilij Meljnikov, Anja Šoštarič, izr. prof. Monika Skalar, Jelena Pejič, Daria Radić
Viola: prof. Emile Cantor Samama, doc. Maja Rome
Violončelo: izr. prof. Gal Faganel, Cecilia Barucca Sebastiani
Kontrabas: Jošt Lampret

***

Koncerti v izvirni zasedbi za flavto, harfo in orkester so precej redki. Mozart, ki je sicer ustvaril dva koncerta za flavto in orkester, je harfi posvetil le eno delo, Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru, KV299 (297c). Napisal ga je v letu 1778, ko je z materjo obiskal Pariz, se predstavljal v plemiških krogih ter tako spoznal grofa de Guinesa, tudi kot dobrega flavtista. Koncert je nastal na grofovo željo, da bi ga poustvaril z glasbeno nadarjeno hčerko harfistko. Mozart je delo ustvarjal v prepričanju, da simbioza dveh solistov ni smiselna, ob tem pa imel v mislih tehnično in muzikalno prepričljiva glasbenika, ki ju je cenil. Dodal je kadenco s precej improvizacijske note, a se žal ni ohranila. Danes se pogosto igra kadenca Carla Reineckeja. Čeprav Mozart v zasedbo ni zaupal, je ustvaril enega najboljših koncertov vseh časov. V njem izstopajo glasbena eleganca, pravšnja mera figurativnih in spevnih motivov, ki zahtevajo precizno tehnično spretnost in prefinjeno interpretacijo glasbenih misli - pravo elegantno sožitje dveh solistov. (dr. Darja Koter)

***

Maurice Ravel (1875-1937) je bil Debussyjev impresionistični naslednik, vendar je v njegovi glasbi še prevladovala tradicija, a v novem, še barvitejšem jeziku. Zapustil je kar nekaj koncertantnih del - med njimi so najpomembnejši klavirska koncerta (eden za obe roki, drugi samo za levo!) in znamenita rapsodija za violino in orkester "Tzigane". Tudi Ravel je v svojih orkestralnih delih obilno uporabljal harfo in z njeno barvitostjo bogatil zvoke svojega orkestra. Harfisti pa so mu še zlasti hvaležni za izjemno komorno delo "Introdukcija in allegro" za harfo, flavto, klarinet in godalni kvartet. Skladba je nastala leta 1906 in se takoj vpisala v železni repertoar vseh harfistov. Mnogi jo izvajajo tudi z večjo godalno zasedbo, saj lahko tako najde pot tudi na simfonične koncerte. Ravel je znal harfo uporabiti izjemno prefinjeno: v kombinaciji z drugimi inštrumenti spleta fino komorno muziko, v solističnih kadencah pa izkorišča vse barvne značilnosti inštrumenta in briljanco izvajalca. Skladba ima dve osnovni temi - počasna uvaja skladbo in se na vrhuncih znova pojavlja, hitri del (allegro) pa je spreten splet motivov, ki se izmenjujejo med solistično harfo in preostalim ansamblom. Delo je zgrajeno zelo učinkovito in na koncu popelje glasbo v evforični zaključek. (Ivo Petrić)

***

Argentinski skladatelj judovskega rodu Osvaldo Golijov je študiral kompozicijo v Izraelu pri Marku Kopytmanu in v Združenih državah Amerike, kjer sta bila njegova učitelja George Crumb in Oliver Knussen. Njegov glasbeni slog se napaja iz različnih glasbenih stilov, žanrov in kultur. Odraščal je v La Plati (Argentina), kjer je bil ves čas obkrožen s klasično komorno glasbo, judovsko liturgično in klezmer glasbo ter novim tangom, ki ga je "izumil" Astor Piazzolla. Danes velja Golijov za enega največ izvajanih sodobnih skladateljev. Skladba Last Round (Poslednja runda) je nastala po naročilu Birmingham Contemporary Music Group, prvič pa je bila izvedena leta 1996 v Birminghamu. Povod za njen nastenek je bila nenadna smrt velikega mojstra tanga Astorja Piazzolle, ki je umrl leta 1992 na višku ustvarjalne moči. Golijov si je skladbo zamislil kot idealizacijo bandoneona, instrumenta, s katerim je Piazzolla znal pričarati vse značilnosti tanga. Nastal je v Nemčiji, kjer je imel funkcijo malih prenosnih cerkvenih orgel, a kmalu našel svoj pravi dom v revnih četrtih Buenos Airesa. Od tod se je vrnil v Evropo, kjer mu je podlegla pariška visoka družba. Prvi stavek skladbe je brez naslova in simbolizira nasilno stiskanje bandoneonovega meha. Drugi stavek z naslovom "Smrti angela", pa ponazarja njegovo navidezno neskončno razpiranje. Zasnovan je kot fantazija na refren pesmi "Moj ljubljeni Buenos Aires", ki jo je napisal legendarni Carlos Gardel v tridesetih letih dvajsetega stoletja. (Klemen Hvala)