Sobota, 26. 2. 2022, 20.44
2 leti, 1 mesec
Odločitve, o katerih letos glasuje tudi Slovenec
Nazorni podatki: takšen posel je danes formula ena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,11
Uradna predsezonska testiranja v Barceloni so bila tudi v znamenju ukrajinske krize, ki bi lahko vplivala na koledar letošnjega svetovnega prvenstva formule ena.
Cirkus formule ena zasluži milijardo dolarjev na leto in slabo polovico tega zneska dobijo nazaj sodelujoča moštva. Vrtoglavi so tako zaslužki kot tudi potrebni vložki za vstopnico v izbran krog karavane, ki zadnja leta spet dobiva vse več zanimanja javnosti. Formula ena pa je le vrhunec motošportnih aktivnosti Fie, kjer imamo letos v enem od ključnih odločevalnih organov tudi Slovenca. Prvo odločitev, odpoved ruske Velike nagrade v Sočiju, so že sprejeli, naslednji delovni sestanek bo sredi marca v Bahrajnu.
Dirkalnik moštva Haas je bil včeraj v Barceloni brez oznak ruskega pokrovitelja Uralkalija. Prihodnji teden bodo odločali o tem, ali bodo z njimi (in voznikom Nikito Mazepinom) sploh še nadaljevali.
Aktualni dogodki v Ukrajini so zasenčili tudi uradna testiranja v Barceloni in priprave na novo sezono, ki se z uvodnima dirkama v Abu Dabiju (Bahrajn) in Savdski Arabiji (Džida) začne 20. in 27. marca. Pristojni organi mednarodne avtomobilske zveze (Fia) so že obravnavali vprašanje letošnje Velike nagrade Rusije, ki bi morala biti 25. septembra v Sočiju. Fia je včeraj objavila, da v "trenutnih razmerah" ni mogoče izpeljati ruske dirke.
A statement on the Russian Grand Prix pic.twitter.com/OZbbu9Z8ip
— Formula 1 (@F1) February 25, 2022
Rado Raspet je predsednik zveze AŠ2005 in v novi sestavi tudi član pomembnega izvršnega odbora pri mednarodni avtomobiliski organizaciji FIA.
O čem vse bo WMSC odločal v Bahrajnu?
Že 18. in 19. marca bo o prihodnjih vprašanjih v svetovnem motošportu prvič redno zasedal izvršni športni odbor, to je World Motor Sport Council (WMSC). Ta odloča o predlogih komisij za posamezna področja in jih tudi sprejme. V ta svet so letos prvič izvolili tudi Slovenca Rada Raspeta, ki je sicer predsednik slovenske nacionalne zveze za avtošport AŠ2005.
"Naša srečanja so predvidena štirikrat na leto, a ob izrednih dogodkih se lahko sestanemo tudi na daljavo. Tako je bilo tudi pri vprašanju o odpovedi ruske dirke formule ena. Sicer pa bo v Bahrajnu na mizi zagotovo več aktualnih tem, povezanih tako s formulo ena, svetovnim prvenstvom v reliju, nekaterimi tehničnimi vprašanji o motorjih na vztrajnostnih relijih in izbiro ponudnika trajnostnega goriva za karting. Glede na zadnje dogodke bo verjetno tudi naš program odločanja v Bahrajnu dobil nove alineje," nam je povedal Raspet.
Vse komisije pripravljajo predloge s področja tehničnih pravil, pokroviteljev F1, koledarja dirk, finančnem poslovanju FIA, usmeritev glede trajnostnih pogonov in podobno, te predloge pa nato potrjuje WMSC.
Priljubljenost svetovnega prvenstva formule ena je v zadnjih letih močno narasla.
Fia omejila proračune, a izjem je ogromno
Poleg vseh tehničnih sprememb na dirkalnikih v letošnji sezoni - te so vidne predvsem na področju aerodinamike in zdaj 18-palčnih koles - najbolj izstopa sprejeta proračunska kapica za sodelujoča moštva. To poenotenje zgornje meje bi moralo zbližati moštva, kar pa je v praksi mnogo težje doseči kot na papirju. Kot nam je potrdil Raspet, imajo te omejitve proračuna nekaj deset izjem in prav v njih se skrivajo številna siva področja.
Tako so iz dovoljenega proračuna izvzete plače dirkačev, prav tako plače za tri najbolje plačane člane moštva, enako velja za redne transportne stroške, pa stroške gostiteljstva povabljencev in podobno. Izvzeti so torej številni tekoči stroški.
Lewis Hamilton je najbolje plačani dirkač formule ena, ki okrog 15 milijonov dolarjev letno zasluži tudi prek lastnih osebnih pokroviteljev. Njegova plača ni vključena v tisti del proračuna Mercedesovega moštva, katerega obseg so omejili.
Kako si razdelijo pogačo, vredno milijardo dolarjev
Formula ena je v zadnjih letih postala velik posel. Naraščajoča gledanost, ki je povezana s prebojem na družbenih omrežjih in uspešno Netflixovo serijo Drive to survive, pa kajpak lanski hollywoodski razplet sezone Verstappen-Hamilton sta v višave potisnila tudi zaslužke. Formula ena tako letno že ustvari dobro milijardo dolarjev zaslužka.
Slabo polovico vsega zaslužka razdelijo lastnikom tega dirkaškega cirkusa, slabo polovico pa moštvom. Preostali del dobi Ferrari kot prvopodpisano moštvo komercialnega dogovora Concorde. Vsa moštva si najprej v enakih delih razdelijo 36 milijonov dolarjev, preostali prejemki pa so odvisni od uspešnosti in uvrstitve v svetovnem prvenstvu proizvajalcev. Za lansko sezono je torej kot svetovni prvak največ dobil Mercedes-Benz (okrog 14 odstotkov), najmanj pa ameriški Haas F1 (okrog šest odstotkov).
Priložnost za avtomobilske znamke in tudi podjetja, ki želijo globalno uveljavitev
Kljub visokim stroškom in proračunih, ki so lani pri vodilnih Mercedes-Benzu in Red Bullu znašali vsaj približno 400 milijonov dolarjev, pa formula ena ostaja mikavna sredina. Vanjo se podajajo tako avtomobilske znamke v želji po uveljavitvi in dodatnem utrjevanju svojega slovesa kakor tudi zasebna podjetja. Tovarniško ekipo ima francoska avtomobilska znamka Alpine (naslednica Renaulta), ki bo naslednji teden uradno vstopila tudi na slovenski trg.
Na drugi strani je šport priložnost za dvig ugleda podjetij in prodore na nove trge. Take motive ima Američan Gene Haas s podjetjem Haas Automotive, a se je trenutno opekel z denarjem ruskih oligarhov v podobi Dmitrija Mazepina.
Ferrari je tradicionalni udeleženec svetovnega prvenstva formule ena, ki iz denarne pogače tudi dobi nekaj odstotkov več denarja kot ostala moštva.
Dietrich Mateschitz je svoj imperij zgradil tudi prek formule ena. Moštvo Red Bulla je od leta 2005 osvojilo pet naslovov vozniškega in štiri naslove konstruktorskega svetovnega prvaka. Na 326 dirkah so zmagali 75-krat.
Avstrijec s slovenskimi koreninami je obogatel tudi s formulo ena
Haas je imel v zadnjih letih milijardo dolarjev prihodkov od prodaje, tudi premoženje Dietricha Mateschitza ocenjujejo že na 25 milijard dolarjev. Avstrijec, ki ima po svojem očetu tudi slovenske korenine, je svoj poslovni preboj začel prav z nekonvencionalnimi adrenalinskimi športi in formula ena je imela zanj še posebej pomembno vlogo.
Kdor želi v formulo ena, najprej išče partnerstva ali pa želi kupiti bankrotirano moštvo. Vstopnica namreč v nasprotnem primeru stane 200 milijonov dolarjev. Vstopa si s svojo ekipo želi Mario Andretti, prav tako tudi Porsche.
Nosilni pokrovitelji odštejejo sto milijonov dolarjev na leto
Najboljša moštva pa na sezono v formuli ena torej porabijo blizu pol milijarde dolarjev. Samo Mercedes ima v svojem moštvu okrog 800 zaposlenih strokovnjakov, osnovna Hamiltonova plača pa je znašala 30 milijonov dolarjev na leto. Za pogon tako velikega moštva, ki ga letno čaka okvirnih 23 dirk po vsem svetu, so potrebna velika sredstva. Samo najem motorjev stane okvirnih 20 milijonov dolarjev na leto.
Visoki stroški zato zahtevajo tudi visoke prihodke svojih pokroviteljev. Petronas je kot nosilni pokrovitelj Mercedesa za pet let odštel 450 milijonov dolarjev, Oracle bo v podobni vlogi pri Red Bullu v petih letih moštvu nakazal pol milijarde dolarjev.
Denar je sveta vladar …
"Cash is King" (ali denar je sveta vladar) je predlani pred prvo načrtovano dirko v Avstraliji, ravno v obdobju izbruha epidemije covid-19 (dirko so nato odpovedali), pomenljivo izjavil takratni svetovni prvak Hamilton. Cirkus formule ena, ki ga marsikje poganjajo bogataši neslutenih razsežnosti, letos znova čaka veliko izzivov tudi zunaj dirkališč.
