Pomoč humanitarnih organizacij vedno pogosteje iščejo t. i. revni zaposleni. "Številni starši, čeprav zaposleni, ne morejo plačevati stroškov šolanja svojih otrok. Draginji ni videti konca. V revščino drsijo tudi študenti in dijaki, navadno tisti, ki izvirajo iz ekonomsko šibkejših gospodinjstev in jim starši težko finančno pomagajo," opozarjajo na Inštitutu 8. marec in dodajajo: "Ne želimo si živeti v družbi, v kateri se otroci, namesto da bi se veselili prihodnosti in vseh možnosti, ki se jim v njej odpirajo, ukvarjajo s tem, kako pomagati staršem in preživeti družino. Ne želimo živeti v družbi, v kateri so otroci oropani priložnosti za svoj razvoj in dosežke, ker se posvečajo samo golemu preživetju. Podatki kažejo, da odraščanje v revščini povečuje mentalne stiske učencev in učenk, izrazito negativno vpliva na doseženo stopnjo izobrazbe in omejuje možnosti v življenju."
Prepričani so, da je revščina izbira politike in da jo oblast lahko prepreči, zato še toliko težje razumejo, da je aktualna vlada Roberta Goloba minulo sredo – kljub draginji – sprejela dopolnjen predlog proračuna, v katerem ohranja odločitev, da socialnih prejemkov, kot so otroški dodatki, državne in Zoisove štipendije za dijake in študente, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencije najemnin, subvencije vrtcev in šolskih kosil, ne bo uskladila z inflacijo, čeprav tako določa zakon.
To pomeni, da bo državna štipendija dijaka iz najnižjega dohodkovnega razreda, ki trenutno prejema 129,44 evra, vsak mesec za 9,45 evra nižja.
To pomeni, da se bo državna štipendija študenta v najnižjem dohodkovnem razredu, ki trenutno prejema 258,87 evra, realno znižala za 18,90 evra.
To pomeni, da bo mati samohranilka z enim otrokom, ki prejema minimalno plačo, izgubila 77,45 evra socialne pomoči vsak mesec. Imela bo tudi manjši otroški dodatek, opozarjajo.
Prepričani so, da država ne bi smela jemati tistim, ki bodo z nekaj deset evrov nižjim mesečnim prejemkom potisnjeni še globlje v revščino in finančno nestabilnost, ter dodajajo, da socialni transferji niso luksuz, temveč omogočajo pokrivanje najosnovnejših življenjskih potreb. Zato pozivajo vse, da čim prej podpišejo peticijo, ki je v bistvu poziv vladi in državnemu zboru, da ustavita ideje o rezanju socialnih transferjev. Je poziv vladi in državnemu zboru, da opazita številne starše, ki si ne morejo privoščiti plačevanja osnovnih življenjskih stroškov in da namesto rezov naredimo naslednje korake k cilju vsem dostopnega brezplačnega javnega šolstva, še dodajajo.
KOMENTARJI (200)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.