Nam bo suša prinesla lakoto? Mnogih žitaric čez zimo ne bo

Zaradi hude suše so mnogi travniki rjavi, na sadju in zelenjavi se poznajo ožigi. Pomanjkanje padavin in dolgotrajna vročina sta načela tudi sicer bolj sušnih razmer vajeno vinsko trto. Nekateri gozdovi pa že zdaj dobivajo jesensko podobo. V kmetijstvu bo pridelek okrnjen, na udaru je tudi živinoreja.

Sušni in vročinski stres

Slovensko kmetijstvo se sooča s sedmo hudo sušo v zadnjih 20 letih. Stanje, ki je v petih od skupno 15 območij po državi opisano kot izjemna suša in na zemljevidu obarvano z rdečo barvo, se bo še stopnjevalo.

Večinoma bi kmetijske kulture potrebovale dodajanje vode, kjer je to možno. Nenamakane poljščine, ki so ta trenutek na poljih, pa trpijo ne samo sušni, ampak tudi vročinski stres. Smo na začetku že četrtega oz. petega vročinskega vala, vročinski valovi dolgo trajajo, ponekod več kot 14 dni v kosu, kar zelo izčrpava rastline, opozarja agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Najbolj so po njenih besedah na udaru travinje, kjer je precejšnja škoda, saj je bil marsikje že ob spomladanski suši odkos manjši, sledi poletna suša in ponekod drugi in tretji odkos sploh ne bo mogoč. Trava se ne obnavlja, požgana je zaradi sončnih požigov. To bo vplivalo na pridelavo krme oz. na živinorejo, pa tudi na samo obnovo travne ruše.

Kmetije že zdaj nimajo zadosti krme

Nekatere kmetije že zdaj nimajo zadosti krme, pa bi si hkrati morale že delati zaloge za zimo. Verjetno bodo morale prilagoditi število živali, ki jih bodo lahko nahranile čez zimo. Tudi pridelek koruze bo manjši. Na peščeni zemlji je sploh katastrofa, slaba oz. z bolj drobnimi zrni so bila tudi jara žita.

Na peščenih plitkih tleh in ilovnatih tleh so zaradi posledic suše najbolj poškodovani posevki koruze. Ta je spremenila barvo, listi in stebla se zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode sušijo. Rastline kažejo znake zaostajanja v razvoju, so nižje, razvoj zrnja je prekinjen. Škoda sega od 20 pa vse do 100 odstotkov.

Na sadju se suša in visoke temperature izražajo v obliki ožigov na plodovih in listju. Tudi vrtnine so ožgane, začenjajo se sušiti, opaženo je prisilno dozorevanje, ponovne setve pa so neuspešne.

Vinogradnikom svetujejo redčenje plodov in odsvetujejo odstranjevanje listov

V vinogradih je škoda zaradi suše predvsem v mladih, letos zasajenih vinogradih in tudi v vinogradih do starosti pet let. Grozdje veni in se suši ter odpada s trsov. Poškodovan je tudi prevodni sistem trte in ogrožena nadaljnja življenjska doba trsov in vinogradov.

Podobno opažajo v Vipavski dolini in Goriških Brdih, kjer področje vinogradništva spremlja Mojca Mavrič Štrukelj iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Škoda zaradi suše je različna, odvisno od tal. Nekatere trte so ovenele, ponekod je listje že rumeno in rjavo. Jagode so zelo drobne, pridelka bo manj. Po prvih grobih ocenah ga bo manj za najmanj tretjino, verjetno pa več.

Vinogradnikom trenutno odsvetujejo, da bi odstranjevali liste okoli grozdov, kar se običajno priporoča. Hkrati svetujejo razbremenitev trte tam, kjer je obilen nastavek grozdov.

Sicer pa se suša pozna tudi v drugih ekosistemih. Gozd je ponekod že dobil jesensko barvo in že odpada listje, kar pomeni, da je suša izjemna, saj tudi drevesa z globljimi koreninami trpijo hudo stisko tako zaradi vročine kot suše, je še opozorila agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Odziv politike?

Suša, vročina, neurja, pomanjkanje vode, prehranska in energetska draginja, povečevanje neenakosti, vojne, begunci – vsi so posledica zaostrovanja bitke za ključne naravne vire, ta pa je posledica zaostrovanja podnebne krize. 

Vlada bi lahko prisluhnila predlogom stroke in nevladnih organizacij. Obljubila je, da bo z njimi bolje sodelovala. V EU je ruska agresija na Ukrajino močno podaljšala življenje fosilnim gorivom, tudi najbolj umazanemu premogu, tako se cilj podnebno nevtralne Evrope zdi še zelo daleč.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord