Agro HI-tech

Zmagovalci Agrobiznisovega hi-tech natečaja so Žipo Lenart, Lavrih in fakulteta za elektrotehniko

Med 13 kandidati so zmagovalce razglasili na 7. koferenci Nove tehnologije v kmetijstvu
Podporniki obveščajo
AGROBIZ
Podporniki obveščajo
V ponedeljek se začne kampanja vnosa zbirnih vlog za kmetijske subvencije
Agrobiznis
Podporniki obveščajoRedakcija Agrobiznisa V ponedeljek se začne kampanja vnosa zbirnih vlog za kmetijske subvencije

Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo vloge oddati do 10. julija elektronsko, pri tem pa jim lahko pomagajo v Javni službi kmetijskega svetovanja.

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Jutri o trajnosti in inovacijah v agroživilskem sistemu
Agrobiznis
Podporniki obveščajoRedakcija Agrobiznisa Jutri o trajnosti in inovacijah v agroživilskem sistemu

GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju z regionalnimi gospodarskimi zbornicami pripravlja regijsko konferenco zahodne kohezijske regije

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju

Velike noči ni brez prazničnih dobrot – pirhov, šunke, hrena in potice

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Podeželje v mestu pred veliko nočjo
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Podeželje v mestu pred veliko nočjo

V soboto, 23. marca, bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani dogodek Podeželje v mestu, kjer bodo kmetije ponujale svoje dobrote zs veliko noč.

02.12.2022 13:41
Dopolnjeno: 02.12.2022 13:45
Čas branja: 2 min
Zmagovalci Agrobiznisovega hi-tech natečaja so Žipo Lenart, Lavrih in fakulteta za elektrotehniko
Zmagovalci letošnjega hi-tech natečaja so Mitja Krajnc iz Žipa Lenart, Rok Gartnar iz podjetja Lavrih in Sebastjan Šlajpah iz laboratorija za robotiko pri fakulteti za elektrotehniko (z leve). Foto: Jure Makovec

Na 7. konferenci Nove tehnologije v kmetijstvu so razglasili zmagovalce letošnjega hi-tech natečaja, s katerim pri portalu Agrobiznis spremljajo tehnološko posodabljanje kmetijstva in živilske industrije. Med letom so predstavili 13 kandidatov, danes pa tudi zmagovalce.

Žipo Lenart je najboljši uporabnik novih tehnologij

Najboljši uporabnik novih tehnologij je Žipo Lenart s preciznim kmetovanjem. Družina Krajnc je iz kmetije razvila uspešno podjetje, ki se ukvarja s poljedelstvom in živinorejo. Na 860 hektarjih pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen, oljno ogrščico in sojo. Na dveh lokacijah redijo 1.400 govejih pitancev, tudi s pomočjo digitalizacije živalim odmerjajo ustrezno količino in sestavine hrane ter spremljajo mikroklimatske pogoje v hlevu.

Mitja Krajnc iz Žipa Lenart v preciznem kmetovanju, ki jim je prineslo med 10 in 20 odstotki prihrankov, vidi tako priložnost za nižje stroške kot orodje za ohranjanje okolja. Pred osmimi leti so začeli obdelovati njive s stroji za ohranitveno obdelavo tal oziroma brez oranja. Z napredno kmetijsko mehanizacijo precizno in ciljno nanašajo tako fitofarmacevtska sredstva kot gnojila. Ena od njihovih pomembnih naložb je dobrih 300 tisoč evrov vreden žitni kombajn, ki jim omogoča več nalog, med drugim kartiranje na posameznih oddelkih njive. Tako pri merjenju posameznega dela njive pridobijo dragoceno povratno informacijo o tem, kako uspešni so bili pri predhodnih opravilih. Nenehno razmišljajo tudi o nadgradnji strojev predvsem v smeri avtonomnega delovanja, velik poudarek namenjajo tudi mehanskemu zatiranju plevela.

Najboljši ponudnik novih tehnologij je podjetje Lavrih

Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije Pr'Lavrih s hribov nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj posel našel v razvoju profesionalne mehanizacije za gorske kmetije. »Naša kmetija je hribovska, imamo slabše pogoje za kmetovanje, zato moramo bolj inovativno razmišljati in na čim manj prostora pridelati čim več,« pravi. Za domače potrebe je najprej razvil tračni obračalnik, za tem še pobiralni zgrabljalnik alpflow, ki se dobro obnese na strmini. Stroje za gorske kmetije razvija in proizvaja v svojem podjetju Lavrih.

Stroje izvažajo po Evropi, prej sta glavna trga bila Slovenija in Avstrija, trenutno pa imajo več razvojnih projektov za naročnike iz Švice. Ponujajo tudi gorske cisterne, tračne obračalnike, pobiralne zgrabljalnike. Načrtujejo razvoj tudi robotske in električne gorske kosilnice. Radi bi prodrli tudi v Novo Zelandijo, da bi z njihovimi naročili zapolnili mrtvo sezono, ko upadejo naročila iz Evrope. Razmišljajo tudi o proizvodnji kmetijskih strojev za ravninske kmetije, da bi ohranjali proizvodnjo ves čas v pogonu. Svojim kupcem so v pomoč tudi prek mobilne aplikacije. Lokacijo za večje proizvodne prostore že imajo, zrasla bo na zapuščeni kmetiji, ki so jo kupili.

Najboljša ideja je robot za obiranje stebelne zelenjave

V Laboratoriju za robotiko pri fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se z razvojem mobilnega robotskega sistema ukvarja asistent Sebastjan Šlajpah, profesor Matjaž Mihelj pa z robotiko v širšem smislu. Razvili so robota za obiranje špargljev, z njim želijo razbremeniti pridelovalce. Pobiranje špargljev je zamudno in fizično naporno delo, zanj pridelovalci vedno težje dobijo ljudi. Po drugi strani pa so šparglji priljubljeno živilo v slovenski kulinariki. »Leto ali dve leti dela nas še čaka, da bi ta robot prišel na trg. Za to potrebujemo interes pridelovalcev špargljev,« pravi Sebastjan Šlajpah. Njihov robot najprej prepozna dovolj velik špargelj, izbere optimalno pot do šparglja, se spusti do tal in prime ter odreže špargelj, ki ga na koncu odnese na odlagalno mesto.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Tako se dela posel v kmetijstvu

V posebni reviji (Podjetno kmetijstvo) predstavljamo uspešne zgodbe s podeželja. Učijo nas, da je možno tudi v zahtevnih časih...

AGROBIZ
Novice
Nemčija: 250 tisoč evrov za hektar njive
Agrobiznis
NovicePetra Šubic Nemčija: 250 tisoč evrov za hektar njive 5

Toliko bi plačal Intel, ki bo zgradil tovarni računalniških čipov in procesorjev

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon

Podjetje Run Tiger je bilo med tistimi, ki so jim hekerji januarja blokirali profil na Amazonu, prodajo so preselili na druge spletne trgovine in lovijo cilj o petkratni rasti prodaje.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
(video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic (video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalci so linija vložnin Domače dobrote Metka, kmetija Pr' Matevž, butična sirarna Golden Ring in Loška zadruga.

AGROBIZ
Novice
Nove farme piščancev na Hrvaškem z ukrajinskim denarjem
Agrobiznis
NovicePetra Šubic Nove farme piščancev na Hrvaškem z ukrajinskim denarjem

Tri piščančje farme napoveduje Jurij Kosiuk, lastnik Perutnine Ptuj, 700-milijonski projekt pa napoveduje Andrej Matiukha, ki ima na Hrvaškem športne stavnice FavBet in igralnice

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Tako Gruntek raste z dostavo zelenjave od njive do mize
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Tako Gruntek raste z dostavo zelenjave od njive do mize

Hrvaški startup že oskrbuje dva tisoč družin z zelenjavo v hrvaških mestih, prihodnje leto pa napovedujejo širitev na Dunaj in morda k nam.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Tako je zrasla energetsko in okoljsko nevtralna vinska klet
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Tako je zrasla energetsko in okoljsko nevtralna vinska klet

Vinska klet Colnar pridela več elektrike, kot je porabi, vina pridelujejo prijazno do okolja, iz grozdnih pešk pa delajo celo tablete, ki uravnavajo prebavo.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Inovativni kmetje so zbežali od doma!
Agrobiznis
Z 11. AGROBIZNIS KONFERENCE
Agro PodjetnikJana Petkovšek Štakul Inovativni kmetje so zbežali od doma! 2

O inovativnih praksah in priložnostih slovenskega kmetijstva smo govorili na 11. Agrobiznis konferenci.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Zakaj se splača pridelovati gensko nespremenjeno sojo
Agrobiznis
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Zakaj se splača pridelovati gensko nespremenjeno sojo

Letos jo bodo člani zadruge Kooperativa Kristal zasejali na dobrih 300 hektarjih; pozneje bi radi postavili svoj silos in celo pražarno soje.