Kralj Mangart v svoje nedrje vabi ljubitelje snežnih radosti
Zgodovina zimskih športov pod Mangartom, Jalovcem in Loško steno je dolga in bogata – prvo smučarsko tekmo zaveznikov na evropskih tleh so Američani pripravili junija 1945 na Mangartskem sedlu, smučarsko skakalnico v Logu pod Mangartom, eno največjih na Primorskem, pa so odprli leta 1958. Bela idila tudi danes nikogar ne pusti ravnodušnega. Športni poligon, primeren tako za nabiranje prvih smučarskih oziroma tekaških korakov kot za malo bolj izkušene, ob koncih tedna privablja precej obiskovalcev.
Smučišče Encijan, ki leži tik ob istoimenskem motelu v Logu pod Mangartom, je priljubljeno predvsem pri družinah in začetnikih, v neposredno bližino pa se v zadnjem času ob ugodnih snežnih razmerah steka tudi vedno več ljubiteljev teka na smučeh. Kulisa, ki jo ponuja ta del Slovenije, je izjemna – oko privabljajo pogledi na najlepše vršace Triglavskega narodnega parka – Mangart, Rombon (Veliki vrh), Jalovec, strmo Loško steno in Jerebico.
Informacije o obratovanju so dostopne na facebook straneh Center doživetij pod Mangartom in Log pod Mangartom ter pri predsedniku Razvojne zadruge Mangart Branku Vidmarju in njenem tajniku Petru Mlekužu.
Butično smučišče Encijan je pred nekaj leti v najem vzela Razvojna zadruga Mangrt. Najprej so v Logu za čas poletne sezone odprli pustolovski park s plezalno steno, ferato in ziplinom, v zimski pa so najeli še smučišče. Vse skupaj promovirajo pod imenom Center doživetij pod Mangartom. »Naša glavna dejavnost je usmerjena v smučišče in tekaške proge. Imamo dve žičniški napravi, eno visoko- in eno nizkovrvno vlečnico. Proga za smuko je lahka, z dolžino približno 400 metrov zelo primerna za učenje prvih smučarskih zavojev. Poleg smučišča je urejeno sankališče za otroke, v zadnjih treh sezonah pa dajemo vedno več poudarka tudi naši tekaški progi,« pojasnjuje tajnik Razvojne zadruge Mangrt Peter Mlekuž.
Tek na smučeh je pri Slovencih vedno bolj priljubljen. V Logu pod Mangartom se kljub nadmorski višini komaj dobrih 650 metrov sneg obdrži precej dlje kot na primer v Bovcu ali okolici. »Osnovni krog tekaške proge meri od 900 metrov do 2,7 kilometra, če pa so snežne razmere idealne, ga lahko raztegnemo tudi do šest kilometrov,« pove Mlekuž. Z obiskom so letos zelo zadovoljni. V lanski, s snegom zelo bogati zimi so koronske omejitve preprečile množičen obisk smučišča in sankališča, ob zadnjih koncih tednih pa se v Logu pod Mangartom in okolici tre ljudi.
»Naši obiskovalci prihajajo večinoma iz Posočja, smo pa med prazniki imeli tudi kar nekaj gostov iz drugih krajev po Sloveniji in iz tujine. Na dan naštejemo približno 70 smučark in smučarjev ter med 30 in 40 tekačev na smučeh,« še pravi Peter Mlekuž. Skupaj s sankači je na lep zimski dan pri njih tudi do 200 obiskovalcev. Obratujejo med vikendi – če bo dovolj snega, bodo med zimskimi počitnicami odprti tudi med tednom.
Uporaba proge za tek na smučeh je brezplačna (veseli so sicer vsakega podarjenega evra), celodnevna smučarska karta stane 12 evrov za odrasle in devet evrov za otroke, poldnevna je za obe skupini dva evra cenejša. Letos računajo na vsaj med 35 in 40 obratovalnih dni. Obiskovalcem je na voljo tudi brunarica ob smučišču, kjer je mogoče dobiti topel napitek in kaj za pod zob, obratuje pa po enakem urniku kot smučišče. Ob sobotah in nedeljah vozi iz Bovca v Log in nazaj brezplačni »snežni« avtobus.
Nova pridobitev
Zagrizenost domačinov, ki večinoma prostovoljno skrbijo za urejenost prog, in pripravljenost občine Bovec, da jim stopi naproti, se obrestujeta z zadovoljnimi obiskovalci. Leta 2020 so v Razvojni zadrugi Mangrt zgradili zadrževalnik vode za zasneževanje, ki jim v letošnji zimi že izdatno pomaga pri pripravi umetnega snega. Zdaj je na samem smučišču snežna odeja debela približno 35 do 40 centimetrov, v Logu pod Mangartom oziroma na tekaški progi pa okrog 15 centimetrov.
Pred nekaj dnevi so na veselje (še posebno bližnjih obiskovalcev) odprli proge tudi za nočno smuko. »Zdaj ponoči obratujemo v petek in soboto, radi pa bi to razširili tudi na dneve med tednom,« pravi Peter Mlekuž in doda, da so z obiskom na nočni smuki že zadovoljni. Upajo, da bodo v bližnji prihodnosti dobili nov teptalnik snega za urejanje smučarske in tekaške proge. Dva sicer imajo v najemu in upravljanju, a sta dotrajana.
V strategiji razvoja turizma v občini Bovec so že pred leti Log pod Mangartom omenili kot pomemben potencial, ki bi lahko – čeprav znatno manjši po velikosti športnega poligona – stopil ob bok Kaninu. Še zlasti pri nagovarjanju in privabljanju družin z otroki. »Naši načrti so usmerjeni tudi v optimalno urejanje proge za tek na smučeh, pri čemer bi nam teptalni stroj prišel še kako prav. Na razpolago bi bil po potrebi tudi drugim krajem v občini,« pojasnjuje sogovornik.
Dolina stoterih slapov
V zimski sezoni imajo v Logu pod Mangartom in vasi Strmec oziroma okolici na voljo okrog sto ležišč, gre predvsem za apartmaje, turistično kmetijo in zasebne sobe. Zaradi relativne oddaljenosti (kar je vsaj za tiste, ki ciljajo na umski in telesni odklop v sožitju z naravo, sicer znatna prednost) je podaljšanje na ves vikend dobra ideja – poleg smučanja, sankanja in teka na smučeh bodo bolj aktivni našli veselje v krpljanju ali pohodništvu. V drugi polovici februarja pa bodo uredili štirikilometrsko sankaško progo na mangartski cesti za organizirano dnevno in nočno sankanje.
Tudi ni skrivnost, da je bil Log pod Mangartom že od nekdaj zaradi množice slapov, ki jih ponuja narava v tem koncu, prava vaba za ledne plezalce. Lukežev led, Kaskade, Parabola, Kanja, Reščev slap, Desni Leštanovec, če jih naštejemo le nekaj, ki so vredni obiska z vodnikom v zimskem času. Čeprav dolino pod Mangartom romantično opisujejo kot dolino stoterih slapov, jih v resnici ni sto. Nekaj manj, a ne bodimo malenkostni. V spremstvu vodnika ali sami se lahko podate tudi na turno smuko. Nekaj strpnosti od potencialnih obiskovalcev sicer zahteva cestna zapora pri trdnjavi Kluže, a stoji le med tednom, ob vikendih je cesta normalno prevozna.
Če smo začeli z zgodovino športa v Logu pod Mangartom, pa še končajmo z njo. Marca bo minilo 64 let od odprtja v uvodu omenjene smučarske skakalnice, ene največjih na Primorskem. Zdaj jo sicer žalostno prerašča trava, nekoč pa je bila znana po vsej Sloveniji. Načrte zanjo je pripravil Stanko Bloudek. Na 38-metrski skakalnici, kot vedo povedati domačini, je bilo mogoče skočiti do 45 metrov.
V šestdesetih letih je potekal v Logu tudi tečaj smučarskih skokov, ki ga je vodil Matija Franko, oče našega nekdanjega olimpijskega šampiona Jureta Franka. Na tekmah, ki so jih po navadi pripravili v prvi polovici marca, so skakala znana imena: Stanko Velikonja, Drago in Danilo Pudgar, Peter Štefančič, Oto Giacomelli, če naštejemo le nekatere. Kdo ve, morda pa se kmalu v Log pod Mangartom vrnejo tudi smučarski skoki in se tam skali nov Jaka Hvala.
Majhna smučišča na severnem Primorskem
Na severnem Primorskem sta med majhnimi smučišči znana še Ski Bor Črni Vrh in Javornik, ki pa je trenutno zaprto. Smučišče v Črnem Vrhu nad Idrijo, ki smo ga že predstavili, so obiskovalci leta 2017 izbrali za najboljše med majhnimi. Zaradi 400 metrov dolge in dokaj široke, 50-metrske proge je dober poligon za učenje smučanja in izvedbo šolskih športnih dnevov. Na voljo so tudi proge za smučarski tek in sankališče za najmlajše.
Smučišče Javornik, ki leži na obronkih Javornika in Trnovskega gozda na nadmorski višini od 800 do 1220 metrov, je letos obratovalo le nekaj dni okoli novega leta, zdaj pa so snežne razmere preslabe. Sicer ima dve vlečnici in približno 500 metrov prog.
Bogata tradicija skokov
Prihodnje leto bo minilo 65 let od odprtja smučarske skakalnice v Logu pod Mangartom. Slavnostni trak so prerezali 9. marca 1958 ob 12. uri. Športni objekt so zgradili domačini, načrte zanj pa je pripravil v Idriji rojeni letalski konstruktor in načrtovalec športnih objektov Stanko Bloudek. Kot izhaja iz arhivskega zapisa Petra Mlekuža, 45-metrska skakalnica še danes velja za eno največjih oziroma najbolj znanih na Primorskem. Med športnimi imeni, ki so se preizkusila v Logu pod Mangartom, so bili Peter Štefančič, brata Drago in Danilo Purgar ter Stanko Velikonja – ta je bil lastnik primorskega rekorda v smučarskih poletih kar 33 let, leta 2012 ga je presegel šele Jaka Hvala.
Kot je še zapisal Peter Mlekuž, so na širšem območju Posočja smučarski skoki dosegli vrhunec v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja, ko je potekal Soški pokal. Tekme so takrat poleg Loga pod Mangartom gostile še skakalnice v Drežnici, na Livku, na Šentviški planoti in Predmeji. Po zatišju je domače turistično društvo napravo očistilo ter minimalno posodobilo in (so)organiziralo tekmovanje še v letih 1996 in 1997 (udeležilo se ga je več kot 70 skakalcev) ter nazadnje leta 2004, ko je v svoji kategoriji zmagal takrat 11-letni Jaka Hvala.
