Pred dnevom spomina na nakbo se sprašujejo: Se nam zdaj dogaja druga nakba?

Nakba, kar v arabščini pomeni katastrofa, označuje etnično čiščenje Palestincev med palestinsko vojno leta 1948, nasilno razseljevanje, odvzeme zemljišč in premoženja ter uničevanje palestinske družbe, kulture, identitete, političnih pravic in nacionalnih prizadevanj.

Izraz se tudi danes pojavlja v kontekstu okupacije palestinskih ozemelj, preganjanja Palestincev in nasilja, ki ga izvajajo izraelski vojaki in naseljenci.

Letošnji dan spomina na nakbo še zlasti zaznamuje dogajanje zadnjih nekaj mesecev. Po napadu palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra lani, v katerem je bilo na izraelskem ozemlju ubitih več kot 1170 ljudi, je namreč Izrael kot povračilo za napad sprožil obsežno ofenzivo na območju Gaze.

Izraelska vojska je v Gazi odtlej ubila več kot 35.000 ljudi, še več kot 78.000 je ranjenih, vsakodnevno bombardiranje in napadi se nadaljujejo in stopnjujejo. Po podatkih Združenih narodov je razseljenih 1,7 milijona od približno 2,2 milijona prebivalcev Gaze, kjer je bilo po podatkih palestinskih virov od 7. oktobra lani uničenih okrog 70 odstotkov vseh stanovanjskih objektov.

Izraelske sile so ob tem uničile večino šol in univerz, bolnišnic, verskih in gospodarskih objektov, kmetijskih površin ter infrastrukture v Gazi. Območje je postalo popolnoma neprimerno za dostojno življenje, na kar stalno opozarjajo tudi ZN in številne humanitarne organizacije.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je kmalu po začetku izraelske ofenzive oktobra lani opozoril, da bi množična razselitev palestinskega ljudstva z območja Gaze pomenila drugo nakbo. Izraelski minister za kmetijstvo Avi Dihter iz vladajoče skrajno desne stranke Likud pa je novembra lani po navedbah izraelskega časnika Haaretz dejal, da je končni cilj vojne v Gazi "nakba 2023".

Med nakbo leta 1948 je bila razseljena polovica pretežno arabskega prebivalstva takratne Palestine, ki je obsegala celotno območje današnje države Izrael. Več kot 750.000 ljudi so pregnali z domov ali prisilili v beg. Sprva so to počele sionistične paravojaške milice, po ustanovitvi Izraela 14. maja 1948 pa tudi izraelska vojska.

Dan spomina na Nakbo uradno obeležujejo od leta 1998 na pobudo takratnega palestinskega voditelja Jaserja Arafata, neuradno pa za Palestince zaznamuje katastrofo vse od ustanovitve države Izrael leta 1948.

Palestinci obravnavajo Nakbo kot kolektivno travmo, ki še danes opredeljuje njihov boj za nacionalno identiteto in politična prizadevanja, izraelska stran pa iste dogodke izpred 76 let vidi kot vojno za neodvisnost, s katero so vzpostavili svojo državnost in suverenost.