S 67 milijoni evrov bo Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice (Regionalni sklad) letos podprl projekte lokalnih skupnosti, gospodarstva, kmetijstva in gozdarstva ter neprofitnih ustanov. »Razdelili bomo skoraj dvakrat več denarja kot leta 2019, saj smo dodatna sredstva dobili za prestrukturiranje in okrevanje gospodarstva ter problemskih obmejnih območij po koroni,« pravi direktor Matjaž Ribaš. Kaj Regionalni sklad ponuja kmetijstvu in gozdarstvu?
»Povečujemo sredstva, ki jih vlagamo v kmetijstvo in gozdarstvo. Obema panogama smo letos namenili 17,5 milijona evrov spodbud, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2019,« pravi Tjaša Perković, vodja sektorja za finančne spodbude v Regionalnem skladu.
Šest milijonov za naložbe v osnovno kmetijsko pridelavo
Z razpisi – tri so že objavili, četrtega bodo novembra – se prilagajajo potrebam kmetij. Največ denarja so razpisali za investicije v primarno kmetijsko pridelavo (razpis A1), za takšna posojila so namenili 11 milijonov evrov. Na voljo je še šest milijonov evrov, vloge so v obdelavi. Do konca leta so predvideni še trije razpisni rok, prvi je 25. oktobra, po en v novembru in decembru. Kmetija lahko zaprosi za največ milijon evrov posojila za 20 let, s triletnim moratorijem na odplačevanje posojila. Na tem razpisu financirajo nov rastlinjak, hlev ali gradnjo drugega gospodarskega objekta, pa tudi nakup novih ali rabljenih kmetjskih strojev in opreme.
»Prejšnja leta so se za ta razpis najbolj zanimale govedorejske in mlekarske kmetije, letos pa so se prijavili tudi hmeljarji in sadjarji, rejci perutnine, celo več ekoloških kmetov. Odziv je bil velik, verjetno tudi zato, ker smo razpis objavili, ko je agencija za kmetijske trge AKTRP kmetom pošiljala odločbe o odobrenem sofinanciranju, z našimi posojili pa kmetijska gospodarstva zapirajo finančne konstrukcije,« pravi Tjaša Perković.
S 3,5 milijona evrov je sledil razpis PF2 za predfinanciranje projektov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki je že zaprt. »S tem razpisom ponujamo premostitveno financiranje. Z našim posojilom kmetija izpelje naložbo, za katero ji je agencija za kmetijske trge AKTRP že odobrila nepovratna sredstva, izplača pa jih šele po koncu naložbe. S temi nepovratnimi sredstvi kmetija poplača naše posojilo,« razlaga Perkovićeva.
1,5 milijona za nakup kmetijske zemlje in gozdov
Tudi letos je Regionalni sklad kmetom ponudili ugodna posojila za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč (razpis A1). Za ta posojila so razpisali tri milijone evrov, polovica sredstev je že porabljena, do zemlje so tako letos pomagali več kot 20 kmetom. Na voljo sta še dva roka za prijavo, in sicer 8. november in 6. december.
Z novim razpisom bodo pomagali sadjarjem in vinogradnikom
»Zadnji razpis bomo objavili novembra, prijavili se bodo lahko le vinogradniki in sadjarji, ki so zaradi pozebe imeli veliko škode. Razpisali bomo milijon evrov za obratna sredstva v sadjarstvu in vinogradništvu. Podobna posojila s subvencionirano obrestno mero smo po interventnem zakonu ponudili že leta 2017. Podlaga za novembrski razpis je interventni zakon za odpravo posledic pozebe v letu 2021,« napoveduje Tjaša Perković.
Spomni, da lahko pozeba sadjarje pahne v krizo za dve leti – pridelka nimajo v letu pozebe in letu pozneje, morajo pa gnojiti in škropiti, da si drevesa opomorejo. Banke jim ne odobrijo posojila, ko nimajo prihodkov, Regionalni sklad pa jih finančno podpre.
Zadruge in živilska podjetja se lahko prijavijo tudi na podjetniške razpise Regionalnega sklada. Potegujejo se lahko za posojilo za vlaganja v podjetništvu. Najugodnejše brezobrestno razvojno ali likvidnostno posojilo pa lahko dobi zadruga ali podjetje z obmejnih problemskih območij.
Podpirajo trajnostno pridelavo in prilagajanje podnebnim spremembam
Kako pa bo Regionalni sklad kmetijstvu in gozdarstvu pomagal v prihodnje? Podprli bodo naložbe, skladne z evropskim zelenim dogovorom in strategijo Od vil do vilic. Več podpor načrtujejo za ekološko kmetovanje in prilagajanje podnebnim spremembam.
V začetku oktobra je Evropska investicijska banka EIB sporočila, da bo Sloveniji prek Regionalnega sklada zagotovila 30 milijonov evrov za hitrejše okrevanje malih in srednjih podjetij ter občin po pandemiji. Iz te kreditne linije bodo lahko podpore črpala podjetja, ki delujejo v kmetijstvu, predelovalnih in storitvenih panogah ter občine. »Polovico tega denarja bomo porabili že letos, polovico pa v letih 2022 in 2023. Poslovno-finančni načrt sklada za leto 2022 pripravljamo, uskladiti ga moramo z ministrstvi, nato ga mora potrditi vlada in upamo, da se bo to zgodilo decembra. V prihodnje želimo naložbe v kmetijstvu in gozdarstvu podpreti tudi s finančnimi instrumenti, o tem bi se radi pogovorili z gospodarskim ministrstvom,« pojasnjuje Matjaž Ribaš.
»Prihodnje leto bomo za razpise v kmetijstvu in gozdarstvu predvidoma zagotovili 13 milijonov evrov. Pripravljamo javni razpis za investicijske projekte v primarni kmetijski pridelavi, predelavi in trženju ter gozdarstvu. Tudi prihodnje leto bomo ponovili razpis za posojila za nakup kmetijskih zemljišč in gozdov. V prihodnjih letih bomo spodbujali tudi trajnostne načine kmetovanja in trajnostne projekte v živilstvu. Prihodnje leto bomo verjetno pri razpisih prešli na odprte roke, kar pomeni, da bo razpis odprt do porabe sredstev,« napoveduje sogovornica.
Razpise želijo objaviti v začetku leta in razdeliti čim več sredstev
»Prve razpise bi radi objavili že januarja 2022. Letos se je potrjevanje rebalansov poslovno-finančnega načrta tako zavleklo, da smo razpise za večje zneske lahko objavili šele od junija naprej. To ni dobro ne za nas ne za upravičence,« za konec pravi Tjaša Perković.
Spomnimo, Regionalni sklad so ustanovili pred 25 leti za financiranje skladnega regionalnega razvoja in ohranjanje poseljenega podeželja. »Sklad spodbuja razvoj na problemskih območjih, ki so slabše razvita. To so predvsem hribovska območja in obmejne občine,« pravi Matjaž Ribaš. V 25 letih so več kot 4.500 prejemnikom dodelili več kot 341 milijonov evrov posojil, več kot 33 milijonov evrov nepovratnih sredstev in več kot 13 milijonov evrov jamstev. Financirajo projekte lokalnih skupnosti, podjetij, kmetij in neprofitnih ustanov. Podprejo tudi razvojne projekte na območjih, na katerih živita italijanska in madžarska avtohtona narodna skupnost.
