Nagrajeno Darilo Jasmine Cibic
Jasmina Cibic je prejela 10.000 funtov vredno filmsko nagrado Jarman 2021, so v torek zvečer naznanili na posebnem dogodku v kinu Regent Street. V obrazložitvi nagrade, ki jo podeljuje organizacija Film London, sta izpostavljeni deli Nada in Darilo. Tega je slovenska umetnica pred kratkim prikazala tudi na filmskem festivalu v Londonu.
Jasmina Cibic deluje na področju gibljivih slik, kiparstva, inverzivnih instalacij in performansa. V svojem delu se dotika pomembnih globalnih vprašanj, kot so nacionalna identiteta, nastanek države, mehka moč in odnosi znotraj Evrope.
Njena dela so postavljena v monumentalne arhitekturne lokacije, kakršni sta sedež francoske komunistične partije v Parizu priznanega arhitekta Oscarja Niemeyerja ali Palača narodov v Ženevi, dialoge v njih pa umetnica gradi na podlagi prepisov političnih razprav in govorov. V svoja filmska dela pogosto vključuje tudi ples, je poročala organizacija Film London, ki nagrado podeljuje ob podpori Arts Council England in Galerije Whitechapel.
»V Združenem kraljestvu živeča slovenska umetnica, ki je bila priča razpadu Jugoslavije, je ob brexitu začutila, kako so se 'tla spet zatresla'«, so pogovor z njo napovedali v Guardianu v članku z apokaliptičnim naslovom Evropa se podira pred našimi očmi.
Cibičeva je opozorila na dogajanje na Madžarskem in Poljskem, kjer desničarske vlade napadajo umetnost, odpuščajo direktorje muzejev in gledališč, poskušajo utišati pisce in pritiskajo na galerije. Tudi v Veliki Britaniji, ki je morda veliko manj avtoritarna, a je nagnjena k populističnemu nacionalizmu, je Cibičeva naletela na ovire. Po brexitu, je povedala, so angleške galerije in muzeji odpovedali nekaj njenih razstav. »Rekli so mi, da bodo program snovali tako, da bo ustrezal lokalnim in nacionalnim interesom. Glede na naravo mojega dela ne bi moglo biti bolj bizarno,« je dejala umetnica, ki navdih za svoje ustvarjanje črpa iz krize evropske identitete v 20. stoletju in preizprašuje sisteme, kjer je kulturo »ugrabila ideologija«.
V kratkem filmu Darilo (The Gift, 2019–2021) Jasmina Cibic predstavlja alegorično zgodbo; tekmovanje med Umetnikom, Diplomatom in Inženirjem, v katerem ugotavljajo, katera od umetnosti bi najbolje ozdravila razdeljeno družbo. S kandidati se pogovarjajo štiri ženske, ki predstavljajo štiri svoboščine, ki jih je nekdanji ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt opredelil v svojem govoru leta 1941 – svobodo govora in izražanja, svobodo veroizpovedi, svobodo pred pomanjkanjem in svobodo pred strahom.
»Darilo raziskuje posebne zgodovinske primere političnih daril arhitekture, umetnosti, glasbe in plesa ter razkriva zapeljivo in zloveščo naravo križanja kulture in politike,« navaja Film London.
Film v nastajanju Darilo je bil lani na ogled tudi v sklopu umetničine razstave Fundus prizadevanj v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM).
V filmski trilogiji Nada (2016–2018) pa po zapisu organizacije Jasmina Cibic preučuje tri zvezdniške arhitekte evropskega modernizma in vlogo, ki so jo njihova dela odigrala pri nacionalni reprezentaciji v odločilnih trenutkih evropske zgodovine. Med njimi so nerealizirani projekt Vjenceslava Richterja za jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi v Bruslju leta 1958, mestna hiša v Aarhusu Arneja Jacobsena (1937–1942) in arhitektura Miesa van der Roha v Krefeldu v 20. letih prejšnjega stoletja. V Londonu delujoča slovenska umetnica se sicer lahko pohvali s številnimi mednarodno odmevnimi projekti in nagradami, Slovenijo pa je zastopala tudi na 55. beneškem likovnem bienalu.
Leta 2008 ustanovljena nagrada jarman je poimenovana po vizionarskemu filmarju Dereku Jarmanu in slavi raznolikost ter ustvarjalnost v Veliki Britaniji delujočih umetnikov, ki ustvarjajo na področju filma. Lani so si nagrado razdelili Michelle Williams Gamaker, Hannah Quinlan in Rosie Hastings ter Jenn Nkiru, Project Art Works, Larissa Sansour in Andrea Luka Zimmerman.
Jasmina Cibic je bila letos za nagrado nominirana s še tremi umetniki (Adham Faramawy, Guy Oliver in Larry Achiampong) in umetnicama Georgino Starr ter Sophio Al-Maria, ki po zapisu podeljevalcev skozi svoja dela predstavljajo »presenetljivi duh časa«.
