Pričele so krožiti informacije o razrezu ministrskih mest in drugih funkcij levega dvojčka, pri čemer bo Robert Golob skoraj zagotovo prevzel mesto predsednika vlade, Urška Klakočar Zupančič pa mesto predsednice državnega zbora. Poleg njenih vprašljivih kompetenc sta oba nedavno razkrila, da sta par v zasebnem življenju, kar bi bilo sporno z vidika delitve oblasti, saj bi bil Golob na čelu izvršilne Klakočar Zupančičeva pa v vrhu zakonodajne oblasti.
Novinar Bojan Požar je danes na Twitterju zapisal, da naj bi po njegovih neuradnih informacijah podpredsednica stranke Gibanje Svoboda Urška Klakočar Zupančič postala predsednica državnega zbora. Tanja Fajon naj bi tako prevzela zunanje ministrstvo, ortoped Danijel Bešič Loredan pa naj več ne bi bil predviden za ministra za zdravje – je morda za Golobov okus prevelik borec proti korupciji? Enako velja za predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, za katerega se je govorilo, da bo prevzem ministrstvo za finance, trenutno kaže, da se to ne bo zgodilo. “To je zelo pametno. Predsednik DZ nekdo, ki v parlamentu še nikoli niti sedel ni. Ob predsedniku vlade, ki prej ni predsedoval niti krajevni skupnosti,” so komentirali na družabnem omrežju.
Po Požarjevih podatkih naj bi stranka SD Robertu Golobu ponudila še vsaj dva poslanska kandidata, ki sicer niti nista bila izvoljena. Tako naj bi predlagali Dejana Židana za ministra za kmetijstvo, šaleška frakcija Socialnih kandidatov pa naj bi predlagala Andrejo Katič za pravosodno oziroma obrambno ministrico. Golob je po zmagi na volitvah dejal, da računa tudi na “strokovne” kadre strank, ki niso prišle v parlament – kar pomeni, da zna ministrsko mesto dobiti tudi kdo, ki ga ljudstvo niti ni izvolilo. Na 41 poslanskih mest v Gibanju Svoboda namreč niso računali, toliko razumnosti, da bi vzeli na primer koga iz Nove Slovenije, pa očitno ne premorejo. Kar je velika škoda, delo ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca so hvalili tudi iz vrst leve politične opcije.
“Želimo sestaviti vlado, v kateri ne bosta samo dve stranki. Vanjo bi želeli na vsak način povabiti tudi Levico, se pravi, da bi imeli levosredinsko koalicijo, hkrati pa tudi dve zunajparlamentarni stranki, ki sta bili v KUL-u, to sta SAB in LMŠ zagotovo, pa morda še kakšno od manjših strank, ki se prav tako ni uvrstila v parlament,” je Golob dejal po volitvah, njegovo namero pa mnogi dojemajo kot izdajo ljudske volje. Zakaj bi sploh še imeli volitve, če Golob nastavlja kadre prosto po svoji volji?
Sara Bertoncelj