V tujini obstaja cela paleta različnih dopustov, ki jih v Sloveniji ne poznamo. "Potrebe zaposlenih so zelo raznolike, prav tako so kompleksna naša življenja, zato bi bilo dobro, če bi Slovenija razmislila o različnih tematskih oblikah dopustov," pravi Jana Javornik, profesorica na univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu.
Eden takih je paliativni dopust, če ima zaposleni umirajočega člana v svojem življenju. Primer je tudi dopust za neformalno oskrbo, pa za rojstni dan. "Pawternity leave" lahko uveljavljajo, če posvojijo žival v zavetišču. Obstajajo tudi dopusti za prostovoljno delo itd.
Kot dodaja Jana Javornik, je pomembno tudi, da zakonodaja predvidi in nagradi delo v skupnosti, npr. s prostim dnem za solidarnost, o čemer smo se lahko nazadnje prepričali tudi po nedavnih poplavah v Sloveniji. Taka pravica že obstaja v nekaterih državah, kjer zakonodajalec razume in podpira aktivnosti zaposlenih tudi zunaj delovne organizacije, in sicer kot doprinos k skupnosti.
In kaj bi lahko tujina prevzela od Slovenije? Na primer plačan dopust staršu prvošolčka na prvi šolski dan. "To je izredno lep primer prepoznavanja življenjskih obveznosti, ki jih njihovi zaposleni imajo," pravi.
V Sloveniji obstaja rekreacijski dopust, in sicer za dve poklicni skupini: novinarje in nekatere zaposlene v letalstvu. Za novinarje je predvidenih pet dni rekreacijskega dopusta v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Medtem pa v skladu z zakonom o letalstvu delavcem navigacijskih služb zračnega prometa pripada 15 dni rekreacijskega dopusta za ohranitev telesne in duševne kondicije, kontrolorjem letenja pa še dodatnih sedem dni.
Bi potrebovali več dopusta, ko imamo majhne otroke?
Medtem ko je slovenski sistem dopustov tako zastavljen, da njihovo število narašča z delovno dobo, torej s starostjo, pa bi si mnogi želeli več dopusta, ko so mladi in imajo majhne otroke. V nekaterih državah – denimo v Združenem kraljestvu – imajo vsi približno enako število dni dopusta in ta se s starostjo delavca ne podaljšuje.
Ena od tistih, ki bi si želeli več dopusta v mlajših letih, je vojakinja Silvestra Sadar. Danes sicer nima več majhnih otrok, si pa predstavlja, da bi, "ko so bili otroci majhni, imela kakšen dan, dva, tri več dopusta".
A kot opozarja strokovnjak za delovno pravo z ljubljanske pravne fakultete Luka Tičar, je dejstvo, da starejši ko smo, več počitka potrebujemo, da se regeneriramo, da lahko še koliko toliko dobro delamo. "Mladi potrebujejo tega bistveno manj. Seveda, s perspektive mladih pa je jasno, da bi raje imeli zdaj 30 dni, da bi lahko malo potovali itd. Ampak namen dopusta je, da si delavec spočije, nabere moči, nato pa po najboljših močeh opravlja delo."
Jana Javornik meni, da je odločanje o tem, ali je boljši sistem pavšalnih dni dopusta ali naraščanja dni s starostjo delavca, politično vprašanje. Je pa po njenem mnenju ključnega pomena, da se pri dopustih prepoznava zgoščevanje različnih obveznosti zaposlitve zunaj delovnega mesta. "Najbolj zgoščene obveznosti zunaj delovnega mesta imajo predvsem določene starostne skupine – predvsem starši in potem t. i. sendvič generacije nekoliko starejših zaposlenih, ki potem začnejo skrbeti tudi za ostale."
Posebni menstrualni dopust – ostaja pri želji
Španija je marca letos postala prva evropska država, ki delavkam, ki trpijo zaradi menstrualnih bolečin, omogoči plačano bolniško odsotnost. V svetu je sicer že prej bilo nekaj držav, denimo Japonska, kjer je ta možnost uzakonjena že od leta 1947. A se je na Japonskem izkazalo, da je dejanska raba tega dopusta skozi leta padla na manj kot odstotek žensk. Razlog? Ker je menstruacija v družbi razumljena kot osebna zadeva ženske in tabu.
Po uvedbi menstrualnega dopusta v Španiji je minister za delo Luka Mesec izrazil naklonjenost uvedbi takšnega dopusta tudi pri nas, a da je treba predlog najprej medresorsko uskladiti in doseči konsenz v vladi.
Ali to torej pomeni, da bo v zakonodajo posebej umeščen menstrualni dopust? Ne. Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da sicer njihovo stališče ostaja enako, da mora biti ženskam, ki zaradi menstrualnih bolečin ne morejo opravljati svojega dela, omogočena plačana bolniška odsotnost.
A so v vladi ugotovili, da je bolniški dopust urejen tudi za tovrstne težave. Ženske lahko zaradi boleče menstruacije koristijo bolniški dopust pod enakimi pogoji kot za druge bolezni. Na ta način pa da zakon o delovnih razmerjih že naslavlja pravico do odsotnosti z dela, kar vključuje tudi posamezne primere, ko delavke dela ne morejo opravljati zaradi menstrualnih bolečin. Ker pa je lahko trenutna ureditev neugodna za ženske brez osebnega zdravnika ali ginekologa oz. za tiste s kroničnimi menstrualnimi bolečinami, pa si bodo na ministrstvu še naprej prizadevali za lažjo pridobitev in ureditev te pravice.
Slovenski sistem dopustov načeloma dober, a pri izrabi rigiden
Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami dobro urejeno področje dopustov, saj pomembno upošteva osebne okoliščine zaposlenega, kar je pomembno z vidika zagotavljanja enakosti in pravičnosti, poudarja Jana Javornik. Pomembno je tudi, da zaposleni avtomatično dobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.
Je pa po drugi strani slovenski sistem rigiden pri možnostih izrabe dopusta, ocenjuje. Eden od takih je na primer možnost porabe dopusta po urah ali delih. V Sloveniji se lahko letni dopust določa in izrablja le v delovnih dneh, tako določa zakon o delovnih razmerjih. Ponekod drugod – denimo v Združenem kraljestvu in na Švedskem, kjer deluje Jana Javornik – pa je možno izkoristiti tudi denimo pol ure dopusta.
"To je z vidika evidence verjetno zapleteno, ker imajo v Sloveniji zaposleni pravico do malice, ki je vezana na število opravljenih ur, pa pravico do potnih stroškov itd., torej določene pravice, ki jih druga okolja nimajo," pojasnjuje Jana Javornik.
In kako na Švedskem, kjer tudi dela Jana Javornik, spodbujajo izrabo dopusta? Tako, da je dan letnega dopusta celo bolje plačan od delovnega dne. Tam so namreč prispevki oz. davki za letni dopust nižji kot delovni dan. S tem želijo spodbuditi izrabo dopustov, saj jih delodajalec želi spočite, pravi Javornik. Hkrati pa imajo na Švedskem in Veliki Britaniji vsi enako število dni dopusta: 25 oz. 30 dni. Izplačevanja regresa za dopust v teh dveh državah nimajo, na primer na Švedskem je ta vštet v t. i. dopustniški dan.
Sobotno leto – nefinančna spodbuda za poklic
Petra Došenović Bonča je predstojnica katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pred tremi leti se je odločila, da izkoristi sobotno leto. To je leto, ko visokošolski profesorji nimajo predavanj in se umaknejo od vsakdanjih administrativnih obremenitev, namesto tega pa delajo na projektih, ki zahtevajo osredotočenost – denimo raziskovalni projekt, visokošolski učbenik ali drugo večje in zahtevnejše znanstveno delo – pa tudi sodelovanje v mednarodnih mrežah. In zato gredo v tem času pogosto v tujino.
Njena izkušnja sobotnega leta je bila sicer nekoliko nerodna, ker se je zanj odločila ravno v času, ko je nastopila epidemija koronavirusa. "To je pomenilo, da sem sobotno leto sicer lahko izkoristila, ampak sem ga preživela v Sloveniji, ne pa v tujini, kar je bil načrt."
"Sobotno leto je res čas, ko imamo še vedno plačo, ampak smo razbremenjeni rednih delovnih nalog, ki jih imamo. Zakaj sem se jaz zanj odločila? En element, ko opravljaš ta poklic, je zagotovo, kako je poklic spodbujajoč. Ampak finančne spodbude so samo en element. Za umske delavce obstaja vrsta dokazov, da so nefinančne vzpodbude bistveno močnejše od finančnih. Takšno sobotno leto, ki ti da čas in prostor, da se bolj raziskovalno angažiraš, da se fokusiraš na kreativno delo, je zagotovo ena nefinančna spodbuda za nas, ki ta poklic opravljamo," pravi Došenović Bončeva.
Sobotno leto v javnem sektorju poznajo v akademskih krogih in kulturi. Došenović Bončeva pravi, da se ga njeni sodelavci ne poslužujejo zelo pogosto. "Mi imamo sicer pravico enega sobotnega leta na vsakih sedem let. A v tem času moramo zagotoviti, da pedagoški proces in ostale oblike dela na univerzi oz. na članicah univerze normalno tečejo. Kar pomeni, da je treba najti nadomestitev, treba je reorganizirati delo in pogosto je to seveda težko, ker nadomestiti habilitiranega visokošolskega učitelja ni enostavno, ker nas je seveda premalo."
Medtem ko na ljubljanski univerzi pravijo, da podatkov o tem, koliko zaposlenih na univerzi je že koristilo sobotno leto, nimajo, pa s takšnimi podatki razpolagajo na Univerzi v Mariboru. Od leta 2013 je sobotno leto koristilo 19 zaposlenih na mariborski univerzi. Na Univerzi na Primorskem pa so prvi interni razpis za koriščenje sobotnega leta objavili letos. Na voljo so štiri mesta, medtem ko v preteklih letih primorska univerza ni omogočala možnosti pravega sobotnega leta.
Koliko zaposlenih se odloča za sobotno leto v kulturi, ni popolnoma jasno, saj največje kulturne ustanove v Sloveniji v času nastajanja članka večinoma niso odgovarjale na vprašanja. Odgovorili so le iz SNG Opera in balet Ljubljana ter iz Mestnega gledališča ljubljanskega. V operi v zadnjih petih letih noben zaposleni ni koristil sobotnega leta, v MGL pa je tovrstno odsotnost leta 2010 koristila Iva Krajnc Bagola. Sobotno leto sicer pripada tistim, ki "opravljajo najzahtevnejše umetniške oziroma strokovne naloge", gre pa za pravico do poglobljenega usposabljanja in izpopolnjevanja.
Je pa sobotno leto oz. sobotno delo prisotno ponekod v gospodarstvu. O tem, da lahko sobotno delo oz. sobotni dopust, ki traja šest mesecev in je plačan, koristijo zaposleni v Atlantic Group, smo pisali v petek. Doslej ga je koristilo 30 zaposlenih. Med drugim imajo možnost koriščenja sobotnega leta tudi v podjetjih Hofer, Lidl in Dobre zgodbe.
Tudi v inovativnih farmacevtskih družbah je sobotno delo ustaljena praksa, a v tujini. "In to je tudi mehanizem, kako zadržati zaposlene. Tam je vendarle konkurenca med farmacevtskimi podjetji večja. Tega se v tujini na področju farmacije pogosto poslužujejo, v Sloveniji pa na žalost ne," pravi Došenović Bončeva. Zakaj ne? "En del zagotovo zakonodaja. Sobotno leto je posebej urejeno za področje visokošolskega izobraževanja. /.../ Drug vidik pa je ta, da drugje za spodbujanje zaposlenih lažje uporabljajo fleksibilne oblike dela, fleksibilen delovni čas, delo od doma itd. Tako da verjetno druge metode za stimuliranje in motiviranje zaposlenih zadoščajo." Na primer, v farmacevtskem podjetju Lek imajo možnost dela od doma.
