Vreme v novem letu? Suho z nevihtami.

3.1.2024 | 11:30

Nocoj se ozrite v nebo ... (Shutterstock)

Nocoj se ozrite v nebo ... (Shutterstock)

Napovedi in modrosti iz Družinske pratike 2024. Pratika je tradicija, vsako leto znova jo radi prebiramo. V njej so ohranjena koristna znanja naših prednikov, skupaj z aktualnimi nasveti za novo leto. 2024 je prestopno in Sončevo leto. V najnovejši Družinski pratiki (Celjska Mohorjeva družba) lahko med drugim izvemo, kakšno vreme nas čaka, kdaj se velja ozreti v nebo, kaj saditi v naslednji vrtnarski sezoni na poplavljenih območjih.

Vremenski obeti

»Naši dedje so veliko dali na 100. uro po mlaju: kakršno vreme se bo do tedaj zastavilo, takšno bo do ščipa.« Sicer pa bo vladar leta 2024 Sonce. »Sončevo leto je bolj suho in srednje gorko. Dosti je neviht z grmenjem, s treskanjem in točo; vse je za pridelek hudo nevarno. Zima je bolj suha kot vlažna in precej mrzla, ne pa preveč. Začne se s hladnim in neprijaznim vremenom, kmalu pa se zboljša. Februar se začne s prijetnim vremenom, neha pa s hudim mrazom, ki traja tja v marec. Pomlad je zmerno topla, spočetka precej mokra, posebno v aprilu, ki je zelo različen in muhast. Maj je lep in suh, proti koncu pa s hudo slano in z zmrzaljo, ki se zavleče daleč v junij. Poletje je vroče, noči so hladne. Junij ni varen pred slano, povrh pa je huda suša. Avgust je spočetka viharen, potem pa jasen in miren. Zvečine je poletje lepo, konča pa se z viharnim vremenom. Jesen je prijetno suha in lepa; zjutraj je slana in zmrzal, čez dan pa toplo,« v Pravi stoletni pratiki opisuje Jože Stabej.

Ozrite se v nebo

»V noči s 3. na 4. januar je maksimum aktivnosti meteorskega roja Kvadrantidov z radiantom v ozvezdju Volar. Ob maksimumu je v povprečju od 60 do 120 utrinkov na uro.« Če jih boste zamudili takrat, bo naslednja največja verjetnost, da se vam ob pogledu nanje uresniči želja, kot radi verjamemo, v noči z 12. na 13. avgust. Okoli 12. januarja lahko na nebu opazimo tudi planet Merkur. »Opazujemo ga lahko zjutraj nad vzhodnim obzorjem, ko vzhaja pred Soncem, ali zvečer nad zahodnim obzorjem, ko zahaja za njim.« Pred Soncem na našem nebu na začetku leta vzhaja tudi planet Venera, ki mu takrat rečemo Danica. V drugi polovici leta je Venera vidnejša zvečer, ko zahaja za Soncem, takrat jo poimenujemo Večernica.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,   št. 1., 3. januar, 2024.

Lara Jelen

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava