Komisija državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti je včeraj na zahtevo Slovenske demokratske stranke na nujni seji razpravljala o vse bolj pereči romski problematiki v jugovzhodni Sloveniji. Seje so se udeležili tudi nekateri župani in podžupani ter svetniki, predstavniki Policijske uprave Novo mesto in Policijske postaje Šentjernej.
Predlagateljica seje, poslanka Anja Bah Žibert, je uvodoma opozorila, da je koalicija obljubila svoje zakonske rešitve glede romske problematike do konca leta 2023. “Danes smo februarja in o teh rešitvah ni ne duha ne sluha.”
Anja Bah Žibert je tudi povedala, da je prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše v državni zbor vložila zelo podobne spremembe zakonov, kot jih je zdaj 11 županov, Levica je sprejemanje zablokirala, prišle so volitve in s tem je bila končana tudi njihova zakonodajna pot.
Podžupan Mestne občine Novo mesto Urban Kramar je na seji spomnil, da je vladna koalicija oktobra lani zavrnila paket zakonov (spremembe štirih), s katerimi je 11 občin jugovzhodne Slovenije s podpisi okoli 31.500 državljanov in državljank želelo reševati tudi romsko problematiko. Spremembe zakonov so v koaliciji (Svoboda, SD in Levica) zavrnili s pojasnilom, da bo vlada do konca leta 2023 pripravila svoje zakonske spremembe, k čemur jo je s sklepom pozval tudi odbor za delo, a se to do danes še ni zgodilo. Tako v Mestni občini Novo mesto kot ostalih občinah JV Slovenije so zato vlado znova pozvali, naj pripravi obljubljene ustrezne zakonske rešitve.
Anja Bah Žibert je dejala, da so v SDS sejo zahtevali, da bi skupaj iskali rešitve za reševanje romskih vprašanj, ki so zlasti v nekaterih občinah jugovzhodne Slovenije vse bolj pereča. “Dejstvo namreč je, da leta in leta pisanj različnih poročil o reševanju položaja romske skupnosti in pogovarjanj, kaj je treba narediti, nisi dali rezultatov. Zato je treba ukrepati,” je dejala.
Da so razmere res pereče, je opozoril tudi župan občine Šentjernej Jože Simončič. Povedal je, da so niso problematični vsi Romi, temveč le nekateri posamezniki, ki pa močno otežujejo življenje tako Romov kot prebivalcev. “Zaupanje med Romi in ostalim prebivalstvom v občini je na najnižji točki,” je dejal. “Med Romi namreč naraščata kriminal in nasilje, ki se selita tudi v šole. Mnogi romski otroci tudi ne obiskujejo vrtca in šole,” je še povedal.
Podjetnik in občinski svetnik iz Občine Škocjan Bogdan Krašna je nazorno predstavil, kaj se dogaja v Dobruški vasi in občini, ki ima največ Romov na število prebivalcev v državi. Svetnik Aleš Ucman pa je povedal, da so v občini ob sprejemanju strategije reševanja romskega problematike v pogovoru z Romi ugotovili, da si tudi ti želijo ureditve razmer.
Da so stvari ušle izpod nadzora, je ocenil tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin. Slednje je med drugim ponazoril s primerom, da si delavci krškega komunalnega podjetja več ne upajo v romsko naselje, če ob tem nimajo spremstva policije. Tudi on je pozval k skupnemu reševanju težave.
Vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, ustanovljene leta 2022, sicer tudi državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, se je strinjala, da bi bile določene spremembe potrebne, saj “zdajšnji ukrepi ne delujejo v takšni meri, kot bi želeli”. Kot težavo je izpostavila predvsem izostajanje otrok od pouka in nizek odstotek romskih otrok, ki zaključi osnovno šolo.
Dejstvo pa je, da si vladajoča koalicija sprememb ne želi in očitno tudi ne bodo naredili nič za ureditev razmer. Na seji včeraj ni bilo predstavnikov stranke Levica, njihov predstavnik z ministrstva za delo Peter Dirnbek Vatovec pa je podobno kot predstavniki Gibanja Svoboda, kjer je izstopala predvsem poslanka Tamara Vonta, odgovornost preložil predvsem na župane in občine. Jože Simončič pa jim je odgovarjal, da je v romskih naseljih urejena infrastruktura, da pa občine ne morejo infrastrukturo napeljati povsod, kamor se nezakonito selijo (nekateri) Romi. Povedal je, da bi nekaterim lahko zgradili zlate hiše, pa stanje ne bi bilo nič drugačno.
Pohvalil je tudi delo šentjernejske policije, vendar ima ta zvezane roke, saj zakonodaja ni urejena. Svojega dela ne opravljajo niti inšpektorji, ki se obravnavi romskih dejanj izogibajo.
Predstavnik ministrstva za delo je tudi zatrjeval, da socialni transferji niso stvar kaznovalne politike. Anja Bah Žibert pa je odgovorila: “Trdim, da socialnih transferjev ne more dobiti nekdo, ki dela prekrške, za katere je potrebna kaznovalna politika. Tudi tisti, ki dobivajo socialne transferje, imajo neko dolžnost do države.”
Bah Žibertova je v nadaljevanju še razkrila: “Če se na eni strani zgražamo nad gospo, ki je v trgovini ukradla salamo, na drugi strani pa o pretepu v Šentjerneju, ko so romski prebivalci pretepli prebivalce tako, da so pomoč iskali na urgenci, poročamo, kot da se ni nič zgodilo, potem je nekaj zelo narobe.”
Opozorila je še na problematiko nezaposlenih Romov. “V jugovzhodni Sloveniji je ena nižjih stopenj brezposlenosti. V Kočevju, npr., je od 700 Romov zaposlenih le 18,” je dodala.
Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov, je za težak položaj stanja na področju romske problematike v jugovzhodni Sloveniji obsodil izključno župane, predstavnik ministrstva za delo Peter Dirnbek Vatovec pa je ob tem zaploskal. Bah Žibertova je to pospremila z besedami, da “od takšne politike res ne moremo pričakovati pravih rešitev”.
Po več kot štiriurni razpravi so koalicijski poslanci na koncu zavrnili vse predloge sklepov Slovenske demokratske stranke. Ti so med drugim predlagali, naj komisija pozove vlado, da v roku enega meseca pripravi podrobno poročilo o dosedanjem delu medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike. Vlado naj pozove še k realizaciji sklepa iz oktobra lani, ko je koalicija ob zavrnitvi predlogov štirih zakonov županov 11 občin obljubila pripravo “svojih” sprememb zakonov.
V Gibanju Svoboda so pripravili svoj sklep in ga nato tudi sprejeli. Ta je bil, da naj vlada v treh mesecih pripravi podrobno poročilo o dosedanjem delu medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike ter komisijo seznani z načrtom njenih aktivnosti v letu 2024. Gre za sklep koalicije, ki ne prinaša nobenih koristi za reševanje romske problematike.
